Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Marija KOVAČ (ROJ. KOZINA)

Portret - Marija KOVAČ (ROJ. KOZINA)
Marija Kovač - Delo, 7. februarja 1986, str. 6.

Foto galerija

Rojena:
18. marec 1905, Mokronog
Umrla:
28. januar 1986, Ljubljana, pok. v Novem mestu - Ločna
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Rod njene matere izvira iz znane novomeške Skabernetove gostilne, njen brat je bil skladatelj Marjan Kozina. Poročena je bila z Jožetom Kovačem, profesorjem zgodovine in zemljepisa na novomeški gimnaziji. Njuna hčerka je bila pisateljica Tita Artemis Kovač.

Otroštvo je preživljala v Vipavi, kamor je bil njen oče službeno premeščen. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil oče vpoklican, ona pa se je z materjo zatekla k babici v Novo mesto, kjer je nadaljevala šolanje pri nunah v Šmihelu. Po zaključeni ljudski šoli je pričela obiskovati novomeško gimnazijo. V tem času se je udejstvovala pri napredni dijaški organizaciji Prosveta. Po maturi leta 1924 se je vpisala na študij romanistike v Ljubljani.

Po končanem študiju je najprej postala srednješolska profesorica. Med letoma 1929 in 1938 je poučevala francoščino in slovenščino na gimnaziji v Novem mestu, nato pa je bila zaradi naprednih nazorov premeščena v Maribor in na Ptuj. Drugo svetovno vojno je brez zaposlitve preživela v Ljubljani, kjer je sodelovala z Osvobodilno fronto. Po vojni je bila več let ravnateljica II. gimnazije v Ljubljani (na Šubičevi ulici). Nato se je do upokojitve leta 1973 spet posvetila poučevanju francoskega jezika, tokrat kot lektorica na ljubljanski univerzi.

Bila je tudi članica izpitne komisije za profesorje srednjih šol. Za potrebe pouka francoskega jezika je napisala dva učbenika, namenjena srednješolskemu in visokošolskemu študiju moderne francoščine. Iz francoščine v slovenščino je prevedla več literarnih del. Več let je bila podpredsednica slovenskega Društva za kulturno sodelovanje Jugoslavije s Francijo. Za svoje dolgoletno in plodno delo na tem področju ji je francosko ministrstvo za kulturo in šolstvo podelilo odlikovanje.

Dela

Dela (izbor):

Textes français: civilisation, littérature, 1965
Grammaire française, 1966
Pierre Daninos: Počitnice za vsak žep, 1962 (prevajalka)
Pierre Daninos: Zapiski majorja Thompsona, 1963 (prevajalka)
Jean-Jacques Servan-Schreiber: Ameriško izzivanje, 1969 (prevajalka)
Romain Gary: Lady L., 1972 (prevajalka)
Roger Garaudy: Človekova beseda, 1977 (prevajalka)

Nagrade

Ordre des Palmes académiques

Viri in literatura

225 let novomeške gimnazije. Novo mesto: Gimnazija, 1971, str. 309, 365–366.
Bačer, R. Steza nekega življenja. Dolenjski list, 2. november 1978, let. 29, št. 44, str. 12.
Prof. Marija Kovač. Dolenjski list, 6. 2. 1986, let. 37, št. 6, str. 8.
Pogačnik, V. Marija Kovač. Delo, 7. februarja 1986, let. 28, št. 31, str. 6.

Avtor/-ica gesla: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Mateja Kambič. Marija KOVAČ (ROJ. KOZINA). (1905-1986). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 12. 6. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/marija-kovac-roj-kozina/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 13. 1. 2020

Jerica MRZEL

Izdala je več kaset, snemala za radio, televizijo in film in nastopala po večini slovenskih krajev.
Datum vnosa: 28. 7. 2016

Franc ZADRAVEC

27. september 1925–24. julij 2016
Literarni zgodovinar, ki se je najbolj temeljito posvetil opusu Miška Kranjca.
Datum vnosa: 15. 12. 2011

Mitja OKORN

26. januar 1981
Svojo uspešno pot filmskega režiserja in scenarista je pričel s filmom Tu pa tam, ki je bil prikazan leta 2004, ki je prejel nagrado zlato rolo.