KOŠIR, France

Je eden večjih loških slikarjev prve polovice 20. stoletja, mojster akvarelov in upodabljanja vode, ki je premalo znan tudi domačinom. Rodil se je v Koširjevem mlinu pri Kamnitem mostu. Po končani ljudski šoli se je leta 1918 vpisal na kiparski oddelek Tehniške srednje šole v Ljubljani, hkrati pa obiskoval slikarsko šolo Probuda. Njegova učitelja sta bila slikar in grafik, tudi »vesnan« Saša Šantel in kipar Lojze Repič. Šolanje je zaključil leta 1923 kot obrtnik v lesu in kamnu in se še isto leto vpisal na zagrebško Akademijo za umetnost in umetno obrt. Tu so bili njegovi profesorji slikarja Ljubo Babić in Vladimir Becić, za grafiko pa Tomislav Krizman, profesorji t.i. zagrebške šole, ki so slovenskim umetnikom v času med obema vojnama posredovali prvi stik z modernim francoskim slikarstvom, s t.i. pariško šolo. Po končani akademiji leta 1929 je služboval kot srednješolski učitelj risanja najprej v Ljubljani, nato pa v Slavonskem Brodu (1929 -1933), na ptujski (1933-1936) in na kranjski gimnaziji (1936-1939). Bil je član beograjskega in ljubljanskega umetniškega združenja Lada, mariborskega umetniškega kluba Brazda in Društva slovenskih likovnih umetnikov Dravske banovine. V okviru teh združenj se je udeleževal skupinskih razstav, samostojno ni razstavljal.

Študiral in umetniško se je oblikoval v tretjem desetletju 20. stoletja, v obdobju, ki pomeni v slovenski umetnosti čas ekspresionizma in nove stvarnosti. Programu nove stvarnosti, ki poudarja plastično iluzijo predmetnosti in išče poglobljen ljudski izraz, se je v svojih delih pridružil tudi sam. Bil je umirjenega značaja, predan delu, vse življenje zvest načinu slikanja, kot ga je spoznal na akademiji, kjer je nanj s čvrsto tonsko gradnjo telesnosti najmočneje vplival V. Becić. Bil je spreten risar in se je v mlajših letih ukvarjal tudi z grafiko. Svoja prizadevanja, da bi se približal učiteljevemu načinu slikanja, pa je najbolje uresničil v portretih in tihožitjih. Kot krajinar je slikal realistično, čeprav je v nekaterih akvarelih čutiti ekspresivnejši barvni izraz. Kolorističnem razpoloženju se je približal po letu 1933, ko se je otresel hladne zadržanosti barv in so te postale svetlejše in pisane. Pravo mojstrstvo je dosegel v upodabljanju vode.
Razstave:
1931 Beograd Umetniški paviljon na Kalemegdanu, Velika pomladanska razstava jugoslovanskih likovnih umetnikov
1931 Ljubljana, IV. razstava umetnin na Ljubljanskem velesejmu
1933 Ljubljana Jakopičev paviljon, Razstava slik in kipov slovenskih umetnikov
1933 Celje Mala dvorana hotela Union, Razstava del slovenskih umetnikov
1934 Ljubljana Jakopičev paviljon , Razstava del slovenskih umetnikov
1934 Ljubljana Jakopičev paviljon, Razstava mariborskega umetniškega kluba Brazda in njenih gostov
1935 Ljubljana Jakopičev paviljon, I. pomladanska razstava Društva likovnih umetnikov Dravske banovine
1937 Ljubljana Veliki unionski dvorani., II. pomladanska razstava Društva slovenskih likovnih umetnikov,
1937 Ljubljana, Razstava slik in kipov na Ljubljanskem velesejmu
1938 Maribor Velika unionska dvorana, Prva reprezentativna slovenska razstava likovnih umetnikov, priredil Umetniški klub
1938 Ljubljana Jakopičev paviljon,Umetnostna razstava
1938 Ljubljana, Umetnostna razstava Velesejemske prireditve Ljubljana v jesen
1939 Ljubljana Jakopičev paviljon, II. razstava kluba slovenskih likovnih umetnikov Lada,
1940 Ljubljana Jakopičev paviljon, Jubilejna umetnostna razstava ob štiridesetletnici prve slovenske umetnostne razstave, priredilo Društvo slovenskih likovnih umetnikov
1960 Škofja Loka Loški muzej, Retrospektivna razstava Franceta Koširja
2008 Škofja Loka Loški muzej, Loška krajina, v podobah zapisana : krajinska motivika v loškem slikarstvu od Groharja do današnjih dni