Napredno iskanje
sl
en hu it sl
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

KOSI, Anton

KOSI Anton
Foto: dLib.si

Foto galerija

Rojen:
16. januarja 1864, Godemarci
Umrl:
20. aprila 1945, Badličan (Hrvaška)
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Leksikon:
Življenjepis

Po ljudski šoli v Gornji Radgoni je obiskoval deželno meščansko šolo v Radgoni, nato učiteljišče v Mariboru in šolanje zaključil leta 1884. Zaposlil se je na osnovni šoli v Središču ob Dravi, kjer je služboval vse do upokojitve (1884–1925), z izjemo nekaj mesecev leta 1988, ko je vodil ljudsko šolo na Humu pri Ormožu. Leta 1909 je prevzel funkcijo upravitelja središke šole, leto zatem postal stalni nadučitelj, leta 1915 pa je bil imenovan za ravnatelja šole.

Ob poučevanju se je posvečal tudi pisanju in skladanju glasbe, dejaven pa je bil tudi na gospodarskem področju.
Pri pisanju se je ukvarjal z različnimi področji. Zbiral je narodno blago, zlasti legende in pete pesmi ter pisal poljudna dela za mladino: Narodne legende za slovensko mladino I−III (1890−1891), Zlate jagode (1894), Sto narodnih legend (1897), Zabavna knjižica za slovensko mladino (1895) idr. S predavanji je sodeloval na srečanjih učiteljskega društva ter objavljal prispevke s področja vzgoje in pedagogike. Pisal je tudi o jezikoslovju, predvsem se je posvečal narečju. Prav tako je obravnaval področje kmetijstva, v največji meri vinogradništvo. Objavil je prispevke o boleznih vinske trte in zatiranju trtnih škodljivcev ter izdal priročnik Umni kletar (1901). Svoje raznovrstne prispevke je objavljal v pedagoških (Popotnik, Učiteljski tovariš idr.) in mladinskih (Vrtec idr.) časopisih, v Slovenskem gospodarju ter v Naših goricah, Mohorjevem koledarju idr. Bolj kot literarno je njegovo delo pomembno v pedagoškem in narodnoprebudnem smislu.
Kot skladatelj je uglasbil več vokalnih del za mladino in odrasle ter svoje skladbe objavljal v Središču ob Dravi ter v Gradcu. Med njegovimi glasbenimi deli so: Letni časi (1905), Venček triglasnih narodnih pesmi za šolo in dom I−III (1907−1911), Slava domovini (1908), Kosova gostija (1912), Štiri cerkvene pesmi za šolske svete maše (1913) idr.
Aktivno se je vključeval v gospodarsko življenje Središča ob Dravi, kjer je leta 1901 ustanovil sadjarski tečaj in bil več let načelnik podružnice Sadjarskega društva ter tajnik Hranilnice in posojilnice.

Dela

Dela (izbor):
Narodne legende za slovensko mladino I−III, 1890−1891
Zlate jagode, 1894
Zabavna knjižica za slovensko mladino, 1895
Sto narodnih legend, 1897
Božidar Flegerič, ljudski pesnik in pisatelj slovenski, 1913

Glasbena dela (izbor):
Letni časi, 1905
Venček triglasnih narodnih pesmi za šolo in dom I−III, 1907−1911
Slava domovini!, 1908
Kosova gostija, 1912
Štiri cerkvene pesmi za šolske svete maše, 1913

Viri in literatura

Slovenski biografski leksikon: prvi zvezek, Ljubljana, 1925, str. 530–531.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L, Ljubljana, 2008, str. 522.
Enciklopedija Slovenije: 5. zvezek, Ljubljana, 1991, str. 314.
J. Emeršič: Spomin na Antona Kosija in Martina Kojca, Tednik, št. 39 (5. 10. 1995), str. 7.
A. F.: Anton Kosi, Koledar družbe sv. Mohorja, 1947, str. 138–140.

Avtor/-ica gesla: Iva Habjanič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Datum prvega vnosa: 8. 9. 2016 | Zadnja sprememba: 4. 5. 2020
Iva Habjanič. KOSI, Anton. (1864-1945). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 23. 11. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/kosi-anton/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 13. 1. 2020

KOTNIK, Stanko

Bil je slavist, profesor metodike za slovenščino, eden izmed pobudnikov gibanja za bralno značko, širil je bralno kulturo med mladimi.
Datum vnosa: 22. 10. 2018

GUČEK, Nanda

Gospa Nanda Guček se je rodila kot peti otrok (ima še pet sester in brata) očetu trgovcu in orglarju ter materi gostilničarki.
Datum vnosa: 29. 3. 2019

EMERŠIČ, Jakob

Rodil se je v skromnih razmerah v haloški viničarski družini očetu Antonu, viničarju in priložnostnemu zidarju, ter materi Veroniki. Njegovo otrošt...