Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

KORNHAUSER FRAZER (roj. CALEARI), Aleksandra

Aleksandra Kornhauser Frazer, Foto Metod Bočko
Foto: Metod Bočko - Vir: Založba Modrijan

Foto galerija

Rojena:
26. september 1926, Virmaše pri Škofji Loki, Slovenija
Umrla:
17. maj 2020, Ljubljana, Slovenija
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:

Rodila se je v Virmašah v družini lesnega veletrgovca Humberta Calearija, tržaškega Slovenca, ki je bankrotiral v času velike gospodarske krize leta 1929. Preselili so se k mamini družini  v Karlovec, k Sulčkovim, kjer so živeli v pomanjkanju. Osnovno šolo je obiskovala v Škofji Loki pri nunah, nato je šolanje nadaljevala na poljanski gimnaziji. Med 2. svetovno vojno je še mladoletna sodelovala pri oskrbi partizanov z obleko, hrano in zdravili. Gestapo jo je izsledil in poslal v delovno taborišče, iz katerega ji je konec leta 1944 uspelo pobegniti. Po vojni je končala učiteljišče, kasneje poučevala na osnovnih in srednjih šolah ter leta 1963 ob delu diplomirala iz kemije  na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, kjer je leta 1965 tudi doktorirala. Z raziskovalnim delom je začela v skupini profesorice Marije Perpar, ki je sodelovala s farmacevtsko industrijo in je svoje mlade sodelavce pošiljala na izpopolnjevanja v tujino. V šestdesetih letih se je izpopolnjevala v Švici, Veliki Britaniji in ZDA. Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani je v letih 1965-1969 poučevala organsko kemijo in bila v letih 1966-1969 tam tudi dekanja. Zatem je leta 1969 postala izredna in leta 1976 redna profesorica za kemijo na Fakulteti za naravoslovje in  tehnologijo, kjer je že leta 1971 začela voditi program kemijskega izobraževanja in od leta 1982 program kemijske informatike. Kasneje je opravljala tudi funkcijo dekanje na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Štefana.

Znanstvenoraziskovalno delo je posvetila raziskovanju naravnih spojin, zlasti antibiotikov in alkaloidov. Sodelovala je s farmacevtsko industrijo. V osemdesetih letih je povezovala kemijo z informatiko in razvijala informacijske metode za kemijsko raziskovanje in izobraževanje. V letih 1974-1978 je bila predsednica Raziskovalne skupnosti Slovenije in v letih 1979-1990 Jugoslovanskega odbora za znanost pri Unescu, 1981 pa je postala direktorica Mednarodnega centra Unesca za kemijske študije. Bila je tudi predsednica komiteja za kemijsko izobraževanje pri Federaciji evropskih kemijskih združenj (1980-1982). Vodila je  mednarodne projekte Unesca, UNIDO, UNDP in Svetovne banke ter bilateralne projekte, zlasti z ZDA in Italijo. Bila je tudi članica  Svetovne akademije znanosti in umetnosti (1989) ter Akademije znanosti tretjega sveta. Na njeno pobudo je bil leta 1992 v Stuttgartu ustanovljen sklad Pro Natura, ki je več kot 50 mladim znanstvenikom iz naravoslovnega področja nudil finančno podporo pri njihovem mednarodnem uveljavljanju. Bila je ena vodilnih strokovnjakinj za interdisciplinarno povezavo znanja ter uporabo znanosti pri projektih za izboljšanje kvalitete življenja ljudi. Bila je ena prvih v Sloveniji, ki je pri svojem delu uporabljala računalnik in računalniško analizo podatkov.

Politično aktivna je bila v letih 1972-1974, ko je prevzela funkcijo podpredsednice Izvršnega sveta Skupščine SRS, ki ga je takrat vodil Stane Kavčič. Odgovorna je bila za negospodarske dejavnosti.

Napisala je 30 strokovnih knjig, največ v tujih jezikih ter 20 učbenikov s področja kemije in kemijske informatike. Objavila je več sto znanstvenih in strokovnih  člankov v domačih in tujih revijah. Bila je tudi članica mednarodnih uredniških odborov strokovnih revij. Inovativnost pri uvajanju otrok v naravoslovje je pokazala s projektom šestih knjig »Pamet je boljša kot žamet«.

Njen prvi mož je bil pediater Pavel Kornhauser, s katerim je imela hči Lilijano Kornhauser Cerar, ki je prav tako pediatrinja. V drugo se je poročila z angleškim znanstvenikom Malcolmom Frazerjem, s katerim sta več let strokovno sodelovala. V rodni Škofji Loki je znana pod vzdevkom Sulčkova Adi iz Karluca.

Izolacija, kristalizacija in mikroskopska identifikacija sekalonove kisline: diplomsko delo, 1963

Problem sekalonove in krizergonove kisline ter sorodnih barvil iz rženih rožičkov: disertacija, 1965

Organska kemija: za gimnazije in druge srednje šole, 1968, 1977, 1979

Organska kemija: za 8. razred osnovne šole, 1970, 1978, 1987,1990

Chemical educational in the coming decades: problems and challenges: proceedings, 1979 (urednik)

Znanstveno in tehnično informiranje v Sloveniji, 1985 (urednik)

Pamet je boljša kot žamet, 1987, 2007

Report on UNESCO-ICCS activities, 1993

Razvoj metodologije procesiranja znanstvenih in tehničnih informacij – področje naravoslovnih znanosti poročilo za leto 1992, 1993

Farmacevtske surovine, pridobljene s fermentacijo, 1994

Organska kemija I, 1991,1994, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000

Organska kemija II, 1994, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000

Organska kemija III, 1996, 1998, 2000

Pogled v kemijo 9; priročnik za učitelje za deveti razred osnovne šole, 2005

Periodni sistem, 2005

Pogled v kemijo 9: delovni zvezek za deveti razred osnovne šole, 2006

Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana (MPŠ), 2014 (urednik)

Poti in srečanja, 2018

Za svoje delo je prejela mnoga državna in mednarodna  priznanja:

Žagarjeva nagrada – najvišja državna nagrada na področju šolstva (1978)

David Mellor Medal, Avstralija (1981)

Laurent Lavoisier Medal, Pariz (1987)

Robert Brasted Memorila Award, ZDA (1990)

Ambasadorka znanosti Republike Slovenije (1991)

Zoisova nagrada – za življenjsko delo na interdisciplinarnem področju kemije in naravoslovno-tehniške informatike

Naziv Častna občanka Občine Škofja Loka – za uveljavljene dosežke strokovnega in zdravstvenega delovanja doma in v mednarodnem strokovnem svetu (1994)

Japonska nagrada Honda  – za prispevek k razvoju in uporabi metod za multidisciplinarno sintezo znanja, zlasti na področju razvoja čistih tehnologij in varovanja okolja (1999)

Srebrni častni znak svobode RS – za pomemben prispevek pri mednarodnem uveljavljanju Republike Slovenije in za zasluge pri pedagoškem, organizacijskem in znanstveno-raziskovalnem delu na področju kemijske znanosti (2000)

Naziv Častna občanka Mestne občine Ljubljana (2001)

 

Izbor del:

Dolenc, S. Znanost je približala ljudem: Aleksandra Kornhauser Frazer (1926-2020). Dnevnik, 13. jun. 2020, let. 70, št. 135, str. 13.

Kobal, E. Prof. dr. Aleksandra Kornhauser: resnična nagrada je raziskovanje: intervju. Gea, sep. 1996, let. 6, št. 9, str. 4-5.

Kavčič, I. Škoda da si punca, kemija ni za ženske: intervju. Gorenjski glas, 12. dec. 1997, let. 50, št. 97, str. 32.

Pivec, F. Dr. Aleksandra Kornhauser. Organizacija znanja, 2003, let. 8, zv. 3, str. 128-131.

Radinja, T.: Dr. Aleksandra Kornhauser Frazer – izjemna ženska, ugledna znanstvenica, priznana pedagoginja, naša rojakinja in častna občanka Občine Škofja Loka (1926-2020). Loški razgledi, 2020 (67), str. 364-366

Vrtačnik, M. Kornhauser, Aleksandra. V: Enciklopedija Slovenije: zv. 5: Kari-Krei. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991, str. 269.

Zavrl Žlebir, D. Poslovila se je častna občanka: umrla je dr. Aleksandra Kornhauser Frazer, izjemna ženska, ugledna znanstvenica, priznana pedagoginja in častna občanka rodne Škofje Loke. Loški glas, 25. maj 2020, št. 5, str. 5.

Avtor/-ica gesla: Ana Marija Miklavčič, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka
Datum prvega vnosa: 18. 11. 2022 | Zadnja sprememba: 18. 11. 2022
Ana Marija Miklavčič. KORNHAUSER FRAZER (roj. CALEARI), Aleksandra. (1926-2020). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 28. 11. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/kornhauser-frazer-roj-caleari-aleksandra/
Prijavi napako