Napredno iskanje
sl
en hu it sl
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

KOPRIVEC, Ignac

KOPRIVEC Ignac
Foto: Kmečki glas, 30. 9. 1981

Foto galerija

Rojen:
26. junija 1907, Drbetinci
Umrl:
8. decembra 1980, Ljubljana
Variante imen:
Ljubec, Ignac
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Leksikon:
Življenjepis

Ignac Koprivec (rojen Ignac Ljubec) se je rodil 26. junija 1910 v Drbetincih. Njegov oče je bil Jožef Ljubec, ki je umrl na ruski fronti leta 1915. Mati Elizabeta, rojena Čuček, je ostala po smrti moža vdova s tremi otroki. Ignac se je po osnovni šoli podal na pot s trebuhom za kruhom. Obiskoval je klasično gimnazijo v Mariboru, ki je ni končal. V Ljubljani je končal srednjo tehnično šolo in se vpisal na slavistiko. Starši so bili prerevni, da bi mu omogočili redno izobraževanje. Brat mu je pomagal, da se je v Zasavju lahko zaposlil kot zidar, se izobraževal in se ob delu tudi šolal. Na fakulteto se je vpisal kot privatist, ker ni imel velike mature. Ker je poslušal predavanja tudi na drugih fakultetah, si je pridobil veliko znanja.
Preživljaj se je s priložnostnimi deli in od podlistkov, objavljenih v dnevniku Jutro. Kot študent je deloval med levičarji Mladi Triglav. S črticami, novelami in narodopisnimi prispevki je že med vojno sodeloval v Življenju in svetu, Obzorjih, Mariborskem večerniku, po vojni pa v Slovenskem poročevalcu, Ljudski pravici, Obzorniku, Ptujskem tedniku, Naši ženi, Kmečki ženi, Ptujskemu zborniku, Koledarju Prešernove družbe, Sodobnosti in drugje.
Največja vrednost narodopisnih črtic je vsekakor bogato narodno pisno blago. V svojih novelah je skušal razrešiti razdvojenost kmečkega človeka, ki je nihal med neznanim in iskal pravično pot v novonastalih razmerah. Ekonomska kriza je prišla v domači kraj okrog leta 1935 in odsevala v Koprivčevem literarnem ustvarjanju, saj je sam izviral iz železarske, dninarske družine.
Leta 1934 se je preselil v Ljubljano in se vpisal kot izredni študent slavistike na Filozofsko fakulteto. Med vojno je imel v NOB več kulturnih in političnih funkcij, bil je novinar in urednik Slovenskega partizana. Po vojni se je zaposlil v uredništvu Ljudske pravice in bil do upokojitve leta 1965 urednik v založbi Kmečka knjiga, nazadnje je deloval kot svobodni književnik.

Dela

Dela:
Kmetje včeraj in danes, 1939
Sestanki, 1949
Nevidna steza, 1954
Hiša pod vrhom, 1957
Pot ne pelje v dolino, 1965

Nagrade

Za roman Pot ne pelje v dolino je leta 1966 prejel nagrado Prešernovega sklada.

Viri in literatura

V. Kajzovar: Pisatelj Slovenskih goric: Ignac Koprivec (1910, Drbetinci–1980, Ljubljana), Štajerski tednik, št. 1 (2011), str. 9.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L, 2008, str. 510.

Avtor/-ica gesla: Iva Habjanič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Datum prvega vnosa: 21. 8. 2015 | Zadnja sprememba: 30. 8. 2022
Iva Habjanič. KOPRIVEC, Ignac. (1907-1980). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 30. 10. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/koprivec-ignac/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 11. 4. 2015

BERTONCELJ, Gašper

januar 1978
Po končani srednji šoli se je odločil za profesionalno glasbeno pot, študiral je na Brucknerjevi univerzi v Linzu pod vodstvom Douga Hammonda.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

VAGAJA, Ludvik

19. decembra 1883–21. februarja 1976
R. 19. dec. 1883 v Jesenicah na Dolenjskem, u. 21. febr. 1976 v Ljubljani. Po maturi na klasični gimnaziji je na Dunaju študiral matematiko in fiz...
Datum vnosa: 19. 5. 2023

HVALA, Sergej

Sergej Hvala je avtor nekaj tisoč objavljenih opisov iger v računalniško - igričarskih revijah in uveljavljen prevajalec fantazijske književnosti.