KOMAC, Andrej

Andrej Komac, po domače Mota, je bil med številnimi obiskovalci gora nad Trento na prelomu 19. v 20. stoletje poznan kot izjemen gorski vodnik, preko 20 let je bil najljubši osebni vodnik velikega občudovalca Trente Julija Kugyja.

Kot mladenič iz revne družine se je ukvarjal s pastirstvom, nato z lovstvom, pri dvajsetih letih je začel z gorskim vodništvom. V letih sodelovanja s Kugyjem je poleg številnih vrhov v Julijskih Alpah med drugim prehodil tudi Dolomite in visokogorje na Koroškem. Zaslužen je za Kugyjevo pot na Triglav in za prvi pristop na Škrlatico, že leta 1880, prav tako s Kugyjem. Večinoma je kot vodnik delal za nemško planinsko društvo, vendar je predvsem pri nadelovanju novih poti nad Trento sodeloval s Slovenskim planinskim društvom. Po Komačevih načrtih in v sodelovanju z drugimi trentarskimi vodniki je med drugim nastala tudi pot na Jalovec.

Andrej Komac – Mota je opravljal tudi delo paznika državnih gozdov v Julijcih. Čeprav je bil v mladosti divji lovec, se je izkazal za zvestega in poštenega človeka, kar so cenile tudi oblasti, ki so mu poleg varovanja gozdov zaupale še vlogo lovskega čuvaja.

Po poročanju Planinskega vestnika ob njegovi smrti pod zasneženim Vršičem je bil Komac med planinci dobro poznan in pri Slovenskem planinskem društvu zapisan kot dober prijatelj. Na kraju njegove smrti mu je dvojezično spominsko obeležje postavil botanik Albert Bois de Chesne, ki je bil na Komaca kot svojega dolgoletnega vodnika po Trenti in okolici tudi zelo navezan. Poleg tega je ostal zapisan v Kugyjevih delih in spominih Jožeta Abrama. Andrej Komac – Mota se je v zavesti ohranil kot vzornik klasičnim gorskim vodnikom.