KOLBIČ, Gabrijel

Gabrijel Kolbič je bil kipar, rojen na Zgornji Velki. Po končani osnovni šoli je na priporočilo nadučitelja Franja Bratoša začel obiskovati meščansko šolo v Mariboru. Leta 1932 je s pridobljeno banovinsko štipendijo pričel s študijem na Umetnoobrtni šoli v Pragi. Študij je nadaljeval na praški likovni akademiji pod mentorstvom kiparja in medaljerja Otokarja Španiela. Med študijem je bil nagrajen za delo Demokracija ter prejel častno priznanje za dekliški portret. Zaradi okupacije Češkoslovaške je študij nadaljeval v Zagrebu, praška likovna akademija pa mu je diplomo podelila šele po vojni, leta 1948.
Leta 1940 je bil vpoklican v vojaško šolo za rezervne pehotne oficirje v Sarajevu. Leto dni kasneje so ga zajeli nemški okupatorji. Po odpustitvi iz ujetništva se je zaposlil kot tehnični risar v projektivnem biroju v Gradcu. Leta 1944 so ga Nemci mobilizirali in poslali v Spandau pri Berlinu, od tam pa na vzhodno fronto. Od tam mu je uspelo prebegniti k Rusom, pri katerih je končal kot vojni ujetnik in bil premeščen v Murmansk. V ruskem ujetništvu se je ukvarjal z modeliranjem, risanjem in slikanjem.
Leta 1946 se je vrnil na Zgornjo Velko. Sodeloval je pri obnovi fresk v cerkvi sv. Andraža v Leskovcu v Halozah. Od leta 1947 pa vse do upokojitve leta 1978 je poučeval na mariborskih šolah. Deset let, do leta 1957, je vodil kiparski krožek na Prvi gimnaziji Maribor, iz katerega je izšlo več znanih kiparjev. Ustvarjal je predvsem kot kipar, ukvarjal pa se je tudi s tehniko stenske poslikave sgraffito, z grafiko in akvarelom. Najpomembnejši del njegovega kiparskega opusa je portret. Upodobil je vrsto znanih osebnosti: Ivan Cankar, Henrik Schreiner, Gustav Šilih, Leon Štukelj idr., skupaj prek 130 portretov. Značilni so njegovi otroški portreti (npr. Gabrijelca) in male plastike, ki prefinjeno prikazujejo predvsem človeško figuro. Je avtor več javnih spomenikov v Mariboru (npr. Karlek na Slomškovem trgu, Gabrijel v mestnem parku) in drugod po severovzhodni Sloveniji (npr. spomenik NOB v Rušah). S sgraffiti je opremil številne stavbe, npr. notranjost nekdanje zavarovalniške podružnice na Partizanski cesti in upravne stavbe Cestnega podjetja v Mariboru, zunanji del kulturnega doma v Gornji Radgoni idr. Bil je član in tajnik Društva likovnih umetnikov Maribor. Redno je razstavljal na društvenih razstavah doma, na območju nekdanje Jugoslavije in na tujem.
Ukvarjal se je tudi z otroškim pesništvom. Izdal je več pesniških zbirk, ki jih je opremil s svojimi ilustracijami in fotografijami likovnih del.
Njegova dela hranijo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, Umetnostni galeriji Maribor in Galeriji Velenje. Na Zgornji Velki so uredili galerijo Gabrijela Kolbiča z zbirko njegovih del in po njem poimenovali kulturno-umetniško društvo.