KOCEN, Blaž

Rojen je bil v Hotunjah pri Ponikvi, gimnazijo v Celju je obiskoval v letih od 1834–1839, kasneje pa licej v Gradcu in bogoslovje v Celovcu. Postal je duhovnik in ko so avstrijske oblasti mlade duhovnike vabile k šolskemu delu, se je odzval in se zaposlil na celjski gimnaziji. V šolskem letu 1848/49 je poučeval matematiko in prirodopis v višjih razredih, v nižjih pa lepopisje. Njegova pedagoška kariera na celjski gimnaziji je bila kratka toda intenzivna.

V oktobru leta 1852 je dobil dopust in odšel na Dunaj, kjer si je v fizikalnem inštitutu univerze izpopolnil svoje znanje. Z odliko je opravil izpit iz matematike, fizike in prirodopisa in se zaposlil kot profesor na gimnaziji v Ljubljani. Kot svobodomiseln duhovnik se je zameril cerkveni in šolski oblasti, zato je bil premeščen v Gorico in leta 1858 na gimnazijo v Olomouc. Zlasti tam se je začel posebej zanimati za kartografijo in to je kmalu postalo središče njegovega znanstvenega dela. Avstrijske šole so bile namreč do takrat pri uporabi atlasov in zemljevidov navezane predvsem na uvoz iz Nemčije, Kocenovo geografsko znanje in talent pa sta predstavljala dragoceno nadomestilo. Preselil se je na Dunaj, kjer je vrsto let delal za knjigarnarja Hölzla, ki je v mestu ustanovil kartografski zavod. Kocen je bil sicer samouk, vendar je svoje delo odlično obvladal, njegovi kartografski izdelki so zajemali predvsem avstrijske dežele in bili so preglednejši od nemških izdaj.

Leta 1860 je izdal izdal atlas za osnovne šole, leto kasneje pa za srednje šole. Ta atlas, predelan po raznih drugih kartografih, je do leta 1928 doživel 43 nemških izdaj in številne izdaje tudi v drugih državnih učnih jezikih (češkem, poljskem in italijanskem). Slovenska izdaja zaradi nemškega učnega jezika v šolah ni izšla, izdaja atlasa iz leta 1875 pa vendar vsebuje posebno karto slovenskih dežel.

Izdelal je tudi več stenskih šolskih zemljevidov in učil, ki so spadala med najboljše izdelke te zvrsti v njegovem času, napisal številne geografske učbenike in si prizadeval, da bi geografija v šolah postala samostojen predmet.

Zlasti s svojim kartografskim delom si je pridobil evropsko ime in spada med začetnike moderne geografije in kartografije na Slovenskem.