Ustanovitelj in dolgoletni predsednik Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva je osnovno šolo je obiskoval v Negovi in v Radgoni ter učiteljišče v Mariboru. Sedem let je služboval v Žalcu kot podučitelj. Leto in pol je bil učitelj na Rečici ob Savinji. Od sredine oktobra 1890 do upokojitve leta 1921 pa je bil nadučitelj v Gornjem Gradu.
V Gornjem Gradu je bil pobudnik ustanovitve narodnega denarnega zavoda in kasneje pašniške zadruge. Za Zgornjo Savinjsko dolino je bil pomemben kot ocenjevalec redkih knjižnih del o njej in opisovalec alpskega rastlinstva.
V času prebujanja slovenske planinske zavesti je bil eden izmed najbolj dejavnih planinskih organizatorjev, saj je bil pobudnik izgradnje številnih planinskih koč in poti. Na predlog Antona Aškerca je dobila koča na Molički planini Kocbekovo ime (Kocbekov dom na Korošici). Njegovo ime nosi tudi osnovna šola v Gornjem Gradu.
Vodnik za Savinske planine in najbližjo okolico, 1894 (soavtor)
Savinske planine, 1903
Dr. Johannes Frischauf : v proslavo njegove 70 letnice, 1907
Savinjske Alpe, 1926
Vodnik po kočah Savinjskih Alp, 1926
Storije : narodne pripovedke in pravljice iz gornjegrajskega okraja, 1926 (zbiratelj)
Slovenski pregovori, reki in prilike, 1934 (zbiratelj)
P. Weiss: Fran Kocbek (1863-1930), Savinjske novice 1983, št. 9, str. 8
A. Videčnik: Kocbekove storije (1), Savinjske novice 2013, št. 12, str. 13
P. Mikša: Slovensko planinstvo, Ljubljana 2011