R. 6. jul. 1819 v Škocjanu na Dolenjskem, u. 13. apr. 1858 v Neaplju. L. 1837 je spoznal Friderika Baragao in po njegovem zgledu začrtal svojo življenjsko pot. Tako je l. 1839 začel študirati bogoslovje v Ljubljani, nato pa je l. 1841 odšel v Rim, da bi vstopil v misijonarski zavod Propaganda. Vanj so ga sprejeli šele po dolgih dveh letih. L. 1845 je končal študij, leto kasneje pa so ga dodelili novoustanovljenemu apostolskemu provikariatu za srednjo Afriko. L. 1848 je odplul v Kartum, kjer so ustanovili misijonarsko postajo. Po smrti svojega predhodnika je še istega leta prevzel njeno vodenje. Knobleharjeva potovanja po Nilu niso bila zgolj misijonarska, ampak tudi pomembna raziskovalna dejanja. Od 10. nov. 1849 do 7. mar. 1850 je vodil prvo odpravo po Belem Nilu in od vseh svojih predhodnikov prodrl najgloblje v Sudan. L. 1850 je njegova nadaljnja prizadevanja podprl avstrijski cesar Franc Jožef. Knoblehar je za delo v Afriki pridobil še nekaj Slovencev, kupil ladjo Stella matutina (Jutranja zvezda) in opravil še pet potovanj po Nilu. Na teh potovanjih je ustanavljal in vzdrževal misijonarske postaje, vendar mnogokrat neuspešno. V l. 1851-58 je kar 17 od 24 njegovih sodelavcev umrlo. Z zadnjega potovanja se je tudi sam vrnil zelo bolan in 13.4.1858 v Neaplju umrl.
- ES 5, str. 165-166 – portret.
- Sandi Sitar: Sto slovenskih znanstvenikov 1987, str. 160-161 – s slikama.
- SBL I, str. 472.
- Znameniti Slovenci 2000, str. 122-123 – s sliko.