Bojan KNIFIC

Pri osmih letih se je vključil v otroško folklorno skupino na osnovni šoli v Križah pri Tržiču. Leta 1982 se je pridružil Folklorni skupini Karavanke v Tržiču, kjer je bil sprva plesalec, pri petnajstih letih že vodja otroške folklorne skupine, nekaj let kasneje pomočnik pri odraslih skupini, v drugi polovici devetdesetih let pa je v omenjenem društvu prevzel vodstvo mladinske in odrasle folklorne skupine in umetniško vodstvo društva, ki ga je opravljal do leta 2011. Skrbel za program skupin, s katerimi je delal, se ukvarjal z ljubiteljskim raziskovanjem Tržiškega in drugega izročila in izdelovanjem folklornih kostumov (za skupino je zašil ali dopolnil več kot 150 folklornih kostumov).

Sodeloval je pri ustanovitvi ali vodenju več otroških folklornih skupin na Gorenjskem (otroške folklorne skupine na Ovsišah pri Podnartu, na Brezjah, v Begunjah, v Radovljici in na Breznici, kratek čas v Lomu pod Storžičem in Kovorju). Odločilno je bilo njegovo delo v Kulturno umetniškem društvu Triglav, Slovenski Javornik – Jesenice, in sicer od leta 1994 dalje. Pripravljal je program in ljudske plese vključeval v vsebinsko zaokrožene celote, ki so leto za letom odmevali na državni ravni. Sodeloval je pri predstavitvi življenja kovačev v Kropi (2001), pri kateri so se folklorniki na odru prvič pojavili v resnično delavnih oblekah (v folklornih kostumih, ki so bili umazani, strgani in pošiti…) in interpretaciji partizanskega mitinga leta 2007.

Že pred študijem etnologije in kulturne antropologije se je posvečal raziskovanju oblačilne kulture (objavil je članek Podoba noše na območju občine Žirovnica, 2000), zbiranju oblačil in študiju literature ter na podlagi spoznanj kreiral in kot ljubiteljski krojač izdeloval folklorne kostume, ki so odstopali od tedaj znanega. V času študija je s seminarsko nalogo Vprašanja narodne noše na Slovenskem in s širjenjem spoznanj o nekdanjem oblačenju Gorenjcev tudi med folklorniki razblinil mit o gorenjskem pripadnostnem kostumu kot edini primerni preobleki, ki lahko služi folklornikom, ki poustvarjajo plesno izročilo Gorenjske.

Za folklorno dejavnost je najbolj pomembno njegovo delo na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) od leta 2003. Folklorno dejavnost je programsko prenovil, vpeljal nove izobraževalne oblike, prenovil tristopenjski sistem selekcije, obudil založniško dejavnost in spodbudil revitalizacijo folklornih, pevskih, godčevskih in drugih ljubiteljskih skupin.
Že pred zaposlitvijo na JSKD na področju kostumiranja folklornih skupin skušal preseči nestrokovno rabo izrazov kot so noša, ljudska noša, »narodna noša« ipd. Vpeljal je folklornik kot izraz, ki označuje člana folklorne skupine, folklorni kostum kot izraz za odrsko preobleko folklornikov, utemeljil je ljudske pevce in godce idr.

Leta 2000 je vpisal študij etnologije in kulturne antropologije in leta 2004 diplomiral z nalogo Kostumiranje narodno-zabavnih ansamblov. Še istega leta je vpisal podiplomski študij in ga leta 2009 zaključil z zagovorom doktorske disertacije z naslovom Kostumiranje folklornih skupin. Je ustanovitelj Folklornika – glasila JSKD, namenjenega poustvarjalcem izročila, odgovorni urednik Glasnika Slovenskega etnološkega društva. Strokovne in znanstvene članke s področja oblačilne dediščine, poustvarjanja plesnega izročila in delovanja folklornih skupin objavlja v Folklorniku, Etnologu, Traditionesu, Glasniku Slovenskega etnološkega društva in drugje.