Napredno iskanje
sl
en hu it sl
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

KNAFELC, Alojzij

Portret - Alojzij KNAFELC
Alojzij Knafelc - Planinski vestnik, 1967, str. 314.

Foto galerija

Rojen:
23. junija 1859, Šmihel (Novo mesto)
Umrl:
26. aprila 1937, Ljubljana
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Alojz Knafelc se je rodil v Šmihelu pri Novem mestu, v virih pa se kot rojstni kraj pojavlja tudi Žabja vas. Nekaj časa je v Novem mestu obiskoval gimnazijo, nato je bil krajši čas domači učitelj v Škrljevem. Leta 1884 je kot risar dobil službo pri železnici za gradnjo železniške proge Hrpelje – Kozina. Nato je bil najprej premeščen v Beljak, kasneje pa v Trst, kjer je služboval do leta 1915. Do upokojitve leta 1922 je služboval še v Krkonoših na Češkem in v Zagrebu. Po upokojitvi se je preselil v Ljubljano.

Bil je zunanji član piparjev, prve organizirane skupine slovenskih planincev, ki so organizirali visokogorske ture in predavanja. Njihovo poslanstvo je bilo ohraniti »slovensko lice slovenskih gora«, preprečiti potujčevanje slovenskih gora z nemškimi napisi in kažipoti. Z njihovim prizadevanjem je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo. Že med službovanjem na Koroškem je bil leta 1900 med ustanovitelji ziljske podružnice Slovenskega planinskega društva, leta 1922 pa je postal načelnik markacijskega odseka tega društva. V Planinskem vestniku je objavil več člankov, med drugim leta 1922 tudi navodila za markiranje poti in izdelavo smerokazov, ki so kasneje izšla še v samostojni publikaciji. Knafelčev seznam smerokazov je leta 1936 obsegal 466 tabel.

Po upokojitvi pa vse do svoje smrti je bil oskrbnik Koče pri Triglavskih jezerih, kjer nanj še danes spominja plošča na skali ob jezeru. Ko je bil na vrhu Triglava že šestdesetič, je na novo prebarval Aljažev stolp. Narisal je več planinskih kart Julijcev, Karavank, Kamniških Alp, Zasavja, Trsta in Gorice z okolico, zemljevida Bleda in Roža, železniško karto Jugoslavije, relief tržaškega pristanišča itd.

Knafelčeva označba planinskih poti iz leta 1922 predstavlja rdeč kolobar okoli belega polja. Ta prepoznavni znak se je uveljavil v vsej nekdanji Jugoslaviji, danes je eden od simbolov slovenskega planinskega prostora.

Planinska zveza Slovenije od leta 1960 za večletno delo na planinskih poteh prizadevnim markacistom podeljuje Knafelčevo priznanje oziroma Knafelčevo diplomo za življenjsko delo. Leta 2009 je Pošta Slovenije v njegov spomin izdala priložnostno znamko z motivom planinske markacije in Alojza Knafelca ter poštni žig.

Viri in literatura
  • ES 5, str. 131.
  • PV 1937, str. 223.
  • PV 1967, str. 314 – slika.
  • SBL I, str. 469 (podatek, da je rojstni kraj Šmihel).
Avtor/-ica gesla: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 26. 5. 2023
Mateja Kambič. KNAFELC, Alojzij. (1859-1937). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 6. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/knafelc-alojzij/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 5. 9. 2025

FORTUNAT ČERNILOGAR, Damjana

Dolgoletna direktorica Tolminskega muzeja. Danes deluje v muzeju kot kustosinja zgodovinarka.
Datum vnosa: 8. 1. 2018

IVANUŠIČ, Jure

Vsestranski umetnik, predvsem pa igralec in šansonjer.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

SUHI, Drago

19. marca 1919–24. aprila 1990
R. 19. marca 1919 v Novem mesto, u. 24. apr. 1990 v Ljubljani. Po končani osnovni šoli se je izučil za elektroinštalaterja ter se veliko udejstvov...