Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

KLAVORA, Slava

Portret Slave Klavore
Foto: avtor neznan (Vir: maribor-pohorje.si)

Foto galerija

Rojena:
11. maj 1921, Maribor
Umrla:
24. avgust 1941, Maribor
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Slavo Klavoro je vse od njene zgodnje mladosti spremljala izrazito uporniška drža. Rojena v številni mariborski družini je v težkih socialnih razmerah odraščala v starem delu mesta. Ob reki Dravi se je družila s starejšimi prijatelji in skupaj z napredno usmerjeno delavsko mladino razširjala revolucionarno miselnost.
Po šolanju na srednji ekonomski šoli v Mariboru se je jeseni leta 1939 vpisala na Ekonomsko-komercialno visoko šolo v Zagrebu. Med študijem se je posvečala intenzivnemu političnemu udejstvovanju in poglabljanju v marksistično literaturo. Kmalu po prihodu v Zagreb je postala članica akademskega društva Triglav in Komunistične partije Jugoslavije. Potem ko so jo v začetku drugega semestra izvolili v aktiv celice, je na sestankih s svojim preudarnim in mirnim govorjenjem med tovariši vzbujala izrazito spoštovanje.
Nekaj dni pred izbruhom druge svetovne vojne se je vrnila v Maribor. Ob okupaciji je bila med tistimi, ki se nikakor niso sprijaznili s popolnoma novim obrazom, ki ga je nacizem nadel rodnemu mestu. Njena izrazita borbenost jo je privedla v najožji krog organizatorjev upora. Postala je sekretarka Zveze komunistične mladine Jugoslavije (SKOJ) za mariborsko okrožje. Skupaj z Bojanom Ilichom se je lotila utrjevanja skojevskih skupin in njihove mobilizacije v boju proti nemškemu okupatorju. Na različnih koncih mesta je imela zanesljive družine, pri katerih je sklicevala mladino in vodila skojevske sestanke. Vzdrževala je zveze med vodilnimi organizatorji upora, širila mrežo privržencev Osvobodilne fronte in skupaj z ostalimi skojevci izvrševala številne sabotažne akcije. Ko je okupator starše izgnal v Srbijo, ji je sestra svetovala naj se umakne k sorodnikom v Kranj. Odločno jo je zavrnila z besedami: »Moje mesto je tu, v nasilno ponemčenem in strahovanem Mariboru!« Da bi se izognila morebitni aretaciji, se je pričela ličiti, pobarvala si je lase in menjavala obleko ter stanovanja.
7. avgusta zjutraj je gestapo vdrl v domovanje Mare Čepičeve v Kolodvorski ulici, kjer je bila glavna postojanka uporniškega gibanja in v stanovanju postavil zasedo. Med številnimi aktivisti, ki so se ujeli vanjo, je bila tudi Slava Klavora. Ker ni želela izdati skrivnih podatkov, jo je gestapovec brutalno pretepel. Še isti dan so jo odpeljali v sodne zapore, kjer je 18 dni z nezlomljivo voljo kljubovala nečloveškemu nasilju nemške tajne policije. Kljub izčrpanosti je redno telovadila, da bi si tako nabrala dovolj moči za naporna zaslišanja. Na vsa vprašanja je odgovarjala odločno in izzivalno: »Ne povem!«
8. avgusta ponoči so jo iz mariborskih odpeljali v graške zapore, kjer se je nanjo zgrnil nov plaz zasliševanj in mučenja. V mariborske zapore se je vrnila 15. avgusta.
24. avgusta zvečer so Slavo odpeljali na dvorišče zaporov, kjer so prebrali imena vseh tistih, ki so zaradi upora obsojeni na smrt z ustrelitvijo. Po prebrani sodbi je prva zaklicala: »Živela Komunistična partija!« V odgovor so ostali obsojenci zapeli: »Vstanite sužnji, iz prekletstva…« Ko so jo nemški vojaki postavili pred skladovnico drv ni dovolila, da bi ji zavezali oči. Njeno mlado življenje se je končalo pod streli okupatorjevih pušk.
Leta 1953 jo je ljudska oblast Federativne ljudske republike Jugoslavije razglasila za narodno herojinjo. Danes se po njej imenujeta mariborska osnovna šola in moški pevski zbor.

  • Kranjec, F. Slava Klavora. Maribor: Obzorja, 1963.
  • Ostrovška, M. Kljub vsemu odpor: Maribor v času okupacije in narodnoosvobodilnega boja: prva knjiga. 2. izpopolnjena izd. Maribor: Obzorja, 1981.
  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 470.
  • Slavica skozi čas: 1966-2016. Maribor: Osnovna šola Slave Klavore, 2016. Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IM6OOOZZ.
  • Tadić, A. Slavka Klavora: ni dovolila, da bi ji zavezali oči. V: Tadić, A. Matere herojev pripovedujejo, 1976, str. 76-81.
  • Ževart, M. Klavora, Slava. V: Enciklopedija Slovenije: 5: Kari-Krei. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991, str. 89.
  • Žnidarič, M. Okupatorjevi raznarodovalni ukrepi v Mariboru leta 1941. Časopis za zgodovino in narodopisje, 1977, letn. 48, št. 1/2, str. 274-323. Dostopno tudi na: http://hdl.handle.net/11686/7003.
Avtor/-ica gesla: Tamara Jurič, Mariborska knjižnica
Datum prvega vnosa: 15. 7. 2019 | Zadnja sprememba: 3. 3. 2020
Tamara Jurič. KLAVORA, Slava. (1921-1941). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 21. 1. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/klavora-slava/
Prijavi napako