KIDRIČ, France

France Kidrič je bil eden pomembnejših slovenskih znanstvenikov. Rodil se je v Ratanski vasi v Rogaški Slatini, štiri razredno osnovno šolo pa je obiskoval pri Sv. Križu. Šolanje je nadaljeval na mariborski gimnaziji, kjer je pokazal zanimanje za književnost. Izhajal je iz revne družine, zato mu je šolanje omogočil Vinko Žurman s Knežca, s katerim se je France zbližal že zelo mlad. France je med počitnicami zahajal k Žurmanovim, saj je bilo doma zelo tesno. Kasneje, ko je bil že univerzitetni profesor, je sam postal gospodar Knežca.

Odločil se je za študij slavistike in filozofije na Dunaju. Tu si je ob zgledu najvišjih francoskih, nemških in ruskih znanstvenikov ustvaril dobre teoretične in metodološke temelje za nadalno samostojno raziskovanje. Študij je zaključil 1906 z doktoratom in dobil najprej delo bibliotekarja v slavističnem seminarju, kasneje pa je dobil zaposlitev v Dvorni knjižnici, kjer je napredoval do kustosa, kar je bil najvišji možni naziv.

1911 se je France na Dunaju poročil z Jelico Krušičevo in tam sta si ustvarila družino. Med prvo svetovno vojno sta se Jelica in sin Boris preselila na Knežec, kjer je bilo življenje lažje. Po vojni je Kidrič postal profesor na ljubljanski univerzi, zato so se preselili v Ljubljano.

Že v Dvorni knjižnici se je ukvarjal s starejšo literarno zgodovino in napisal več razprav. 1919 je začel opravljata delo univerzitetnega profesorja tudi na Dunaju, tako je opravljal službo na dveh univerzah hkrati. Od 1920 je bil profesor za starejšo slovensko književnost, po letu 1925 pa tudi za primerjalno književnost. Trikrat je bil dekan Filozofske fakultete v Ljubljani, leta 1923/1924 pa rektor ljubljanske univerze. Bil je eden od ustanoviteljev Akademije znanosti in umetnosti, od leta 1945 pa je bil predsednik SAZU. Bil je med organizatorji OF na univerzi, zato je med vojno dosti časa preživel v zaporu.

Leta 1948 je zbolel, zato je nehal predavati. Kmalu po svojem sedemdesetem rojstnem dnevu je 11. aprila 1950 zaradi bolezni umrl.

France Kidrič je bil je eden izmed osrednji osebnosti znanstvenega življenja pri nas, objavil je okrog 400 spisov. Zgodovina slovenskega slovstva in monografija o Prešernu in številni prispevki o reformaciji in preporodu so pustili velik pečat v zgodovini slovenske literarne vede.