Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

KHISL (KIESEL), Janez

KHISL (KIESEL) Janez (Janž)
Foto: http://www.bildarchivaustria.at

Foto galerija

Rojen:
januar 1530, Ljubljana
Umrl:
januar 1593, kraj neznan
Variante imen:
Janž
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Baron Janez Khisl je bil veleposestnik in kulturni mecen s številnimi pomembnimi funkcijami v tedanji družbi notranjeavstrijske dežele Kranjske. Rodil se je v vplivni rodbini Khisl, za katero ni znano, ali je prišla na Kranjsko iz Bavarske ali pa so se njeni člani v nekem obdobju prebili iz kmečkega stanu med plemstvo. Bili so predstavniki prve generacije protestantov pri nas. Prvi znani Khisl, o katerem obstaja pisna omemba, je bil Vid Khisl – Janezov oče, uspešen veletrgovec, lastnik rudnikov, steklarne v Ljubljani, topilnice svinca v Litiji in pomemben tudi v življenju mesta Ljubljane kot odbornik, svetnik, večkrat tudi kot ljubljanski župan, zadnjič med letoma 1545 in 1547. Začel je graditi ljubljanski Grad Fužine, ki ga je dogradil sin Janez.

Janez Khisl je podedoval ne le bogato očetovo imetje, ampak tudi njegov smisel za gospodarstvo in politiko. Razširil je svoje posestvo, tudi po Gorenjskem, pridobil pravico do ribištva v Ljubljanici, papirnico idr. Opravljal je mnoge pomembne službe: deželni poverjenik na Kranjskem, leta 1560 cesarski svetnik, nadvojvodski komorni svetnik, kranjski deželni upravitelj, dedni stolnik goriški, med letoma 1551 in1569 proviantni in plačilni mojster Vojne krajine, v letih 1566 – 1567 predsednik deželnega sodišča na Kranjskem in nazadnje predsednik dvorne komore v Notranji Avstriji. Leta 1570 je postal vitez, dvajset let kasneje baron, bil pa je tudi med kandidati za deželnega glavarja.

V Kranju je sredi 16. st. kupil stari dvorec v mestnem obzidju ter ga z dovoljenjem nadvojvode Karla l. 1578 popolnoma prenovil in predelal ter poimenoval v grad Khislstein (v nekaterih zapisih Kieselstein, kar bi se obenem s priimkom lahko nanašalo na zgradbo kamnite konglomeratne podlage v Kranju). Ugled novega lastnika izpričujejo dejstva, da je bil grad oproščen meščanskih dajatev in je bil izvzet mestnega sodstva, za popravila pa je Janez Khisl prejemal les iz vojvodovega gozda. Graščina, ki jo upravlja Gorenjski muzej, se še dandanašnji imenuje Khislstein.

Bil je načitan in razgledan ljubitelj, pobudnik in mecen znanosti in umetnosti. Kot protestant je bil eden od plemičev, ki so podpirali Trubarja, spodbujal je slovenske izdaje in zbiral slovenske pesmi. Jurij Dalmatin je Janezu Khislu v zahvalo za njegove prispevke k protestantski cerkvi, organizaciji šol in formiranju slovenske tiskarne posvetil svojo knjigo Jezus Sirah. Družil in podpiral je tudi skladatelje, ki so mu posvečali svoje kompozicijske zbirke.

Janez Khisl je avtor najstarejšega znanega uradnega dokumenta v slovenskem jeziku – Deželnega patenta o vinski nakladi, ki ga je izdal l. 1570 kot kranjski deželni upravitelj.

Dela: Deželni patent o vinski nakladi, 1570

B. Žabota: Rodbina Khisl – novoveška zgodba o uspehu, Kronika 2003, št. 51, str. 10 – 14
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon
Slovenski biografski leksikon, Ljubljana 2008

Avtor/-ica gesla: Petra Puhar Kejžar, Mestna knjižnica Kranj
Datum prvega vnosa: 28. 4. 2016 | Zadnja sprememba: 8. 4. 2020
Petra Puhar Kejžar. KHISL (KIESEL), Janez. (1530-1593). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 26. 10. 2021) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/khisl-kiesel-janez-janz/
Prijavi napako