KERBLER, Stojan

Stojan Kerbler se je fotografiji začel posvečati v petdesetih letih 20. stoletja. Leta 1955 je postal član ptujskega fotokluba, v času študija elektrotehnike v Ljubljani pa član fotokluba Študentsko naselje (1957) in član fotokluba Akademski kolegij (1959). Leta 1963 je bil med ustanovitelji Fotogrupe ŠOLT. Po diplomi leta 1965 se je vrnil na Ptujsko Goro in se kot energetik zaposlil v TGA Kidričevo (kasnejši Talum), kjer je delal do upokojitve leta 2000. Leta 1965 se je poročil z Milko (roj. Štumberger, † 2015), v zakonu sta se jima rodili dvojčici (1966). Leta 1965 se je včlanil v Fotoklub Maribor in dosegel naziv kandidat mojster fotografije Foto zveze Jugoslavije (1968), naziv mojster fotografije Foto zveze Jugoslavije in naziv E FIAP (odličnik Mednarodne organizacije za fotografsko umetnost, 1972). Med letoma 1974 in 1981 je bil predsednik Fotokino zveze Slovenije, leta 1975 je postal član Društva oblikovalcev Slovenije.

Seznam samostojnih in skupinskih razstav, na katerih je sodeloval, kakor tudi domačih in mednarodnih nagrad, ki jih je prejel, je izjemno dolg. Leta 1969 je bil prvič razglašen za najboljšega razstavljavca v Sloveniji in leta 1970 za najboljšega razstavljavca v Jugoslaviji – prestižni naziv je ohranil 12 let. Leta 1971 je sodeloval na prelomni razstavi Fotografija mariborskega kroga v mariborskem Rotovžu in istega leta na Ptuju postavil samostojno razstavo Portreti s ptujskih ulic, ki jih je v leica formatu in s teleobjektivom posnel večinoma v času ptujskih sejmov. Leta 1972 je začel zahajati v Haloze in fotografirati Haložane v njihovem domačem okolju s širokokotnim objektivom (28 mm); več let je nastajala Kerblerjeva najbolj znana serija Haložani, ki jo je prvič razstavil na Ptuju leta 1974, kasneje pa v številnih prestižnih razstaviščih, npr. v galeriji Eastman Kodak Company v Rochestru v ZDA (1977), pod naslovom Haloški človek pa v Cankarjevem domu v Ljubljani (1982). Vzporedno s Haložani so nastajale Koline, s katerimi je dokumentiral izginevajoče starodavne običaje, ki jih je izpovedno povezal z religiozno ikonografijo in s simboliko življenjskega kroga. Koline, ki jih poznavalci vrednotijo zelo visoko, je prvič razstavil leta 1982 v Mariboru. Od leta 1965 do prvih let 21. stoletja je v tovarni Talum fotografiral tovarniške prizore, ki sestavljajo stilno raznoliko in največjo skupino Kerblerjevih fotografij; celovito je bila razstavljena leta 2012 v Galeriji FO.VI v Strnišču. Leta 2008 je presenetil z novim ciklusom Dvorišča; dvorišča za pročelji starih ptujskih mestnih hiš je fotografiral s širokokotnim objektivom v kvadratnem formatu. V naslednjih letih je Dvorišča vsebinsko razširil v Prostore. Kerblerjeve fotografije pripovedujejo o življenju, ki je bilo v času fotografiranja tik pred velikimi spremembami, zato so dragoceni dokumenti, hkrati pa posredujejo univerzalna, visoko etična sporočila. Kerbler (razen v zgodnjem obdobju) dosledno uporablja širokokotni objektiv, s črnim robom, ki formalno in vsebinsko zapira kompozicije, pa dokazuje, da v pozitiv prenaša celotne prizore, brez kasnejših rezov v temnici.

Kerbler je tudi raziskovalec slovenske fotografije. Pripomogel je k ustanovitvi Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju v Kranju, kjer je pripravil več razstav, med njimi: Fran Krašovec 1892–1969 (1978); Slovenska fotografija med obema vojnama (1982); Razvojne poti slovenske fotografije 1945–1981 (1984). Leta 1994 je za sistematično zbiranje fotografske dokumentacije in za poglobljeno preučevanje slovenske fotografije prejel Valvasorjevo priznanje. Večino dokumentarnega gradiva je predal Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Sodeloval je pri pripravah razstav 150 let fotografije na Slovenskem v Mestni galeriji v Ljubljani (1989/1990) in retrospektive Ivana Dvoršaka v Umetnostni galeriji Maribor (2015). Za retrospektivo Frana Krašovca (1994) ter za predstavitev fotografskih opusov Gojmira Antona Kosa (2010) in Božidarja Jakca (2014) v Moderni galeriji v Ljubljani je izdelal fotografije po izvirnih negativih. Je predan mentor mladim fotografom in raziskovalcem fotografije.

Od leta 2008 je častni občan Ptuja.

Kot poklon ob njegovi osemdesetletnici so leta 2018 pripravili razstavo njegovih del v Moderni galeriji Ljubljana, Pokrajinskem muzeju Ptuj, Umetnostni galeriji Maribor in drugod.