Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

KELEMINA, Jakob

KELEMINA Jakob
Foto: Ilustrirani Slovenec, št. 50 (8. 12. 1928)

Foto galerija

Rojen:
19. julij 1882, Vinski vrh
Umrl:
15. maj 1957, Ljubljana
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:

Jakob Kelemina se je kot najmlajši sin revnega viničarja rodil na Vinskem Vrhu nad dolino Miklavža pri Ormožu. Ljudsko šolo je obiskoval pri Miklavžu, gimnazijo v Mariboru pa le kratek čas. Že v srednji šoli se je moral sam preživljati, saj ga je njegov stric po tem, ko je izvedel, da ne namerava postati duhovnik, nehal podpirati. Odpravil se je v Pulj v upanju, da se bo z inštrukcijami tam lažje preživljal. V Pulju je končal višje razrede gimnazije in leta 1904 z odliko maturiral. Študiral je germanistiko na univerzi v Gradcu in na Dunaju ter doktoriral leta 1909 v Gradcu. Nato se je na dunajski univerzi usposabljal za pedagoga. Med letoma 1911 in 1919  je poučeval na gimnaziji v Novem mestu,  med letoma 1919 in 1920 pa na I. gimnaziji v Ljubljani. Leta 1920 je bil imenovan za docenta na Univerzi v Ljubljani. Od leta 1928 pa vse do smrti je bil redni profesor za germansko filologijo in predstojnik oddelka. Jakob Kelemina velja za utemeljitelja ljubljanske germanistike, ki si je pod njegovim vodstvom v takratni Jugoslaviji pridobila vodilno mesto. Z veliko prizadevnostjo je zbral in uredil dragoceno knjižnico germanskega seminarja, ki pa je med vojno skoraj v celoti pogorela. S to nesrečo je bilo za kar nekaj časa znanstveno raziskovalno delo na področju germanistike v Sloveniji zelo omejeno. Po letu 1945 je vpeljal študij anglistike in bil tako rekoč edini predavatelj na oddelku, pri katerem je število slušateljev iz leta v leto naraščalo.

Leta 1927 je izdal prvo teoretično zasnovano Literarno vedo, ki velja za tehten začetek slovenskih strokovno-znanstvenih objav na področju literarne teorije. V petdesetih letih 20. stoletje je bil zunanji sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje v Ljubljani, kar govori o tehtnosti njegovega etnološkega dela. Preučeval je slovensko ljudsko slovstvo, starejše slovensko-nemške stike, slovenske pravne starine in etimološka vprašanja.

Izbor:
Untersuchungen zur Tristansage, 1910
Geschichte der Tristansage nach den Dichtungen des Mittelalters, 1923
Literarna veda, 1927
Bajke in pripovedi slovenskega ljudstva, 1930
Osnove novoangleške slovnice, 1946
Krajevna imena iz spodnjepanonske marke, 1927
Pravne starine slovenske v filološki luči, 1933
Hajdina: toponomastični prikaz, 1933
Goti na Balkanu, 1932

Leta 1954 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L, Ljubljana, 2008, str. 456.
M. Stanonik: Folkloristični portreti iz 20. stoletja: do konstituiranja slovenske slovstvene folkloristike, Ljubljana, 2013, str. 209–251.
Dr. Jakob Kelemina: 1882–1957: ob petdesetletnici smrti, Ormož, 2008.
I. Grafenauer: Jakob Kelemina, Slovenski etnograf, letn. 10 (1957), str. 199–200.
M. Jurak: Ustanovitelj germanistike na ljubljanski univerzi, Delo, št. 110 (14. 5. 2008), str. 20.
A. Janko: Germanist Jakob Kelemina, Slavistična revija, št. 2/3 (1994), str. 407–415.
J. Stanonik: Enciklopedija Slovenije: zv. 5, Ljubljana, 1991, str. 40–41.

Avtor/-ica gesla: Iva Habjanič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Datum prvega vnosa: 21. 8. 2015 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2020
Iva Habjanič. KELEMINA, Jakob. (1882-1957). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 20. 5. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/kelemina-jakob/
Prijavi napako