KALUŽA, Ludvik

Rodil se je v kmečki družini s šestimi otroki. Osnovno šolo je obiskoval najprej na Premu, nato v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Po zaključeni gimnaziji v Postojni je študiral slovenski in ruski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Absolviral je leta 1964, diplomiral pa leta 1990 (diplomski nalogi Govor vasi Ratečevo Brdo, Problemi prevajanja Pasternaka v slovenščino). Leta 1968 je začel poučevati slovenski in srbohrvaški jezik na osnovni šoli v Trnovem v Ljubljani. Vojaški rok je služil v kraju Bileća v BIH. Med leti 1972 in 1982 je bil fonetik in lektor za zborni jezik in govor na Radiu Ljubljana. Ravnatelj Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka je postal oktobra 1982 in ostal do oktobra 1994, ko je delo nadaljeval kot lektor pri Tehniški založbi Slovenije. Upokojil se je decembra 2006.

V svojem mandatu v knjižnici se je zavzemal za organizacijo močne občinske knjižnične mreže in si prizadeval za rešitev prostorske stiske matične knjižnice v Škofji Loki. Sodeloval je pri urejanju prostorov spomeniško zaščitene Kapucinske knjižnice (1987). Uvajal je računalniško obdelavo v knjižnico in skrbel za organizacijo kulturnih prireditev. Pri tem se je povezoval z drugimi kulturnimi in izobraževalnimi ustanovami v kraju. Bil je predsednik Občinske kulturne skupnosti Škofja Loka (1980-1984). Aktivno je deloval tudi v Društvu bibliotekarjev Gorenjske, katerega član je postal leta 1983. Med leti 1985 in 1987 je bil član izvršnega odbora društva, v obdobju 1987-1989 član disciplinske komisije, 1989-1991 predsednik društva in kasneje še član nadzornega odbora (1991-1995). V okviru ZBDS je dva mandata vodil sekcijo za SIK. Zavzemal se je za poenotenje knjižničnega poslovanja, ureditev zakonodaje s področja knjižničarstva ter posodobitev standardov za SIK. Sodeloval je pri ustanovitvi Zveze SIK. Kot član ekspertne skupine te zveze je v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo pripravljal nacionalni program za področje knjižnične dejavnosti.

Dejaven je na področju ljubiteljskega gledališča kot svetovalec za govor, dramaturg, režiser ter avtor izvirnih dramskih tekstov in priredb. Že leta 1974 se je pridružil Loškemu odru. Spisal in režiral je več predstav za otroke in odrasle. Kot lektor je sodeloval pri več kot 30 predstavah Loškega odra in ca. 90 predstavah po amaterskih gledališčih Gorenjske. Sodeloval je pri filmu Boža Šprajca Krč (1979). Bil je lektor za govor pri uprizoritve Škofjeloškega pasijona leta 2015. Napisal je več scenarijev za škofjeloško prireditev Venerina pot. Več njegovih izvirnih dramskih tekst je še v rokopisu (Sotoški grb, Spodletela snubitev, O človeku, ki je izgubil prepričanje). Je član Lektorskega društva Slovenije. Več let je lektoriral domoznanski zbornik Loški razgledi (1988-2006). Sestavil je dve bibliografski kazali zbornika (za obdobji 1974-1983 in 1984-1993) ter bibliografijo loškega geografa Franceta Planine.