JURINČIČ, Edelman

Edelman Jurinčič se je rodil v kmečko oziroma delavsko družino, očetu Antonu in materi Vitki Bembič. Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Marezigah, je šolanje nadaljeval na poklicni tesarski šoli v Ljubljani in se zaposlil pri Mehanotehniki. Po odsluženem vojaškem roku je zaključil tudi Pedagoško akademijo v Kopru in Visoko šolo za organizacijo dela v Kranju. V svojem življenju je opravljal veliko poklicev; delal je kot tesar na gradbiščih, kot učitelj na osnovnih šolah na Obali, izobraževal je delavce v delovni organizaciji Tomos Koper, kjer je bil tudi sam zaposlen kot delavec, nazadnje pa je opravljal poklic učitelja, vzgojitelja in pomočnika ravnatelja na Srednji gostinski šoli v Izoli. Kot otrok je nekaj let živel v Izoli, nato pa se je kot mladoletni prestopnik moral odseliti v Boršt pri Kopru, kjer je večinoma opravljal hlapševska dela na kmetiji pri Brkljih. Zaradi tega dela je zasovražil zemljo in vse, kar je povezano z njo, kar se odraža tudi v nekaterih njegovih pesnitvah. Ko je končal osnovno šolo in se osamosvojil, se je preselil v mesto, nazaj v Izolo. Objavljati je začel v osnovnošolskem glasilu, nadaljeval pa v Mladih potih, Kapljah, Obali, Prostoru in času, Idrijskih razgledih, Sodobnosti, Primorskih srečanjih, Dialogih, Problemih, Fontani in Agrasu, kjer je večinoma objavljal le svojo poezijo, medtem ko je večina njegovih kratkih proznih del izšla v Mladini. Nekatera njegova dela so bila tudi prevedena v jugoslovanske jezike.V svojih mladih letih je deloval pretežno pod mentorstvom pisatelja Marjana Tomšiča. V slovenski Istri se je tako hitro uveljavil kot pesnik in pisatelj kratkih proznih tekstov.
Leta 1973 je pri Založništvu tržaškega tiska in Lipi izdal svojo prvo pesniško zbirko, ki jo je naslovil Pesniški list (št. 7), tej pa so sledile še številne druge. Pesniški list prinaša 12 pesmi, v katerih pesnik na modernističen način izraža tesnobo sodobnega človeka.
Jurinčič je prejemnik nagrade Alojza Kocjančiča, član Društva slovenskih pistateljev in soustanovitelj Združenja književnikov Primorske, kjer je imel dolgo časa tudi vlogo člana upravnega odbora. Bil je eden glavnih pobudnikov pri ustanovitvi literarne revije Fontana, pri kateri je tudi urednikoval, sodeloval pa je tudi pri ustanovitvi revije Agras.