Branka JURCA

Rojena je bila v času prve svetovne vojne. Že njeno zgodnje otroštvo je bilo zaznamovano z vojno vihro, ki je takrat divjala na našem ozemlju. Kmalu po koncu prve svetovne vojne se je z družino preselila v Maribor, kjer je tudi obiskovala osnovno šolo in učiteljišče. Leta 1938 se je zaposlila kot učiteljica v Slovenskih goricah. Med drugo svetovno vojno se je preselila v Ljubljano. Leta 1941 se je pridružila OF in pridobila odlikovanje – partizansko spomenico. Bila je internirana najprej v Gonarsu, kasneje v Ravensbrücku.
Po vojni je bila nekaj časa učiteljica, nato urednica revij Ciciban in Otrok in družina. Bila je tudi samostojna književnica. Poročena je bila s pisateljem Ivanom Potrčem.
Začetki njene literarne poti segajo v leto 1938, ko je v reviji Sodobnost objavljala številne novele in črtice. Večjo pisateljsko aktivnost pa je razvila šele po koncu druge svetovne vojne z objavljanjem člankov, pripovedk in pravljic v številnih časnikih in časopisih. Posvečala se je predvsem otroški in mladinski literaturi. Največji navdih za nastanek njenih zgodb je bila osebna izkušnja, zato v marsikaterem izmed njenih del najdemo dogodke iz njenega otroštva in mladostniških let. V svojih zgodbah je pokazala razumevanje do doživljajskega sveta otrok in odraščajoče mladine.
Ustvarila je okrog 35 mladinskih povesti, romanov, krajših pripovedi in samostojnih zgodb.
Leta 1960 je prejela Levstikovo nagrado za knjigo Okoli in okoli in leta 1966 za knjigo Vohljači in prepovedane skrivnosti.