Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Jožef ZUPAN

Jožef Zupan s svojimi odlikovanji.
Jožef Zupan s svojimi odlikovanji. - Vir: Steiner Jörg C. Heldenwerk 1914–1918 … , 2010.

Foto galerija

Rojen:
28. avgust 1894, Tržič
Umrl:
4. april 1966, Tržič
Psevdonim:
Pepe
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Pred prvo svetovno vojno se je izučil za čevljarja, nekaj časa je bil zaposlen tudi v tržiški tovarni Peko.

Na začetku prve svetovne vojne je s 27. domobranskim pehotnim polkom odšel na rusko bojišče. Na božič leta 1914 je bil ranjen pri Jaroslavu. Po okrevanju se je prostovoljno javil za ponoven odhod na bojišče in dodelili so ga k 22. domobranskemu pehotnemu polku, s katerim je bil februarja 1915 znova poslan na rusko bojišče. Kot član patrulje, ki je pri Samboru zajela 30 ruskih vojakov, je prejel bronasto medaljo za hrabrost. Ko sta v spopadu šestčlanske avstro-ogrske izvidniške patrulje z osemnajstimi ruskimi vojaki preživela le Zupan in eden izmed njegovih vojaških tovarišev, je bil odlikovan še s srebrno medaljo za hrabrost 2. stopnje.

Ko mu je kot poveljniku izvidniške patrulje v bližini trdnjave Przemysl uspelo prerezati ruske telefonske žice in zajeti še 50 ruskih vojakov z dvema strojnicama, je bil odlikovan s srebrno medaljo za hrabrost 1. stopnje in bil nagrajen z izrednim dopustom.

Po vrnitvi z dopusta je s pohodnim bataljonom 3. graškega domobranskega pehotnega polka odšel na soško bojišče. Za reševanje ranjencev je bil ponovno odlikovan z bronasto medaljo za hrabrost. Leta 1916 je bil premeščen na Monte Zebio na Tirolskem, kjer je bil za zavračanje italijanskih pehotnih napadov drugič odlikovan s srebrno medaljo za hrabrost 2. stopnje. Oktobra 1917 je bil za svoja drzna dejanja v času zadnje, 12. soške bitke, znamenitega avstro-ogrsko-nemškega preboja pri Kobaridu, še drugič odlikovan s srebrno medaljo za hrabrost 1. stopnje. Prejel je tudi Karlov četni križec in medaljo za ranjence.

Jeseni leta 1918 je bil Zupan na položajih v bližini masiva Grappa. Kot poveljniku izvidniške patrulje mu je uspelo zavzeti vrh Monte Pertica, za kar je bil odlikovan z zlato medaljo za hrabrost in povišan v četovodjo, njegovi vojaki pa so prejeli srebrno medaljo za hrabrost 1. stopnje. Oktobra 1918 je odšel na daljši dopust, tako da je zlom Avstro-Ogrske dočakal doma. Po končani prvi svetovni vojni je bil nekaj časa orožnik v Lučah, nato pa je do začetka druge svetovne vojne v Tržiču opravljal poklic čevljarja.

Viri in literatura

Budkovič T. Kdo je bil Pepe Zupan – Hrabri Jožko?. Slovenska vojska, 11. februar 1994, št. 38, str. 26.

Poštrak, A. in Kalan, B. Njim, ki junaki so najbolji, svetinje zlate daje v dar!: Gorenjci in odlikovanja v prvi svetovni vojni. Kranj: Gorenjski muzej, 2015.

Avtor/-ica gesla: Barbara Kalan, Gorenjski muzej
Datum prvega vnosa: 24. 7. 2025 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Barbara Kalan. Jožef ZUPAN. (1894-1966). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 15. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/jozef-zupan/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 3. 1. 2019

Aleksander DEV

26. marec 1903–13. avgust 1967
Arhitekt, Plečnikov učenec, eden od pionirjev funkcionalistične arhitekture v predvojnem Mariboru.
Datum vnosa: 12. 3. 2019

Henrik DVORŠAK

V Celju je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo, nadaljeval študij na ljubljanski strojni fakulteti in si leta 1976 pridobil naziv univ. dipl. ing. ...
Datum vnosa: 20. 2. 2017

Lea FATUR

15. november 1865–1. avgust 1943
Obiskovala je ljudsko šolo pri italijanskih benediktinkah na Reki. Njen oče je bil železničar, zato se je družina večkrat selila. Želela je p...