Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Jožef Emanuel BARBO-WAXENSTEIN

Portret - Jožef Emanuel BARBO-WAXENSTEIN
Jožef Emanuel Barbo Waxenstein - Zgodovina župnije Šent Rupert 1913, str. 333.

Foto galerija

Rojen:
26. oktober 1825, Rakovnik pri Šentrupertu
Umrl:
23. november 1879, Dunaj, Avstrija
Variante imen:
Josip Emanuel, Joseph Emanuel Barbo-Waxenstein
Rodbina:
Barbo-Waxenstein
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Izšel je iz rakovniške linije rodbine Barbo-Waxenstein, ki je med drugim imela v lasti posestvo in dvorec Rakovnik pri Šentrupertu na Dolenjskem. Bil je najstarejši sin Ota Barba-Waxensteina in njegov naslednik. Na pokopališču v Šentrupertu je bila v njegovem času leta 1859 postavljena kapela s kripto za zadnje počivališče članov rodbine.

Kot najznamenitejši član rodbine je v slovenski zgodovini 19. stoletja poosebljal ideal slovenskega plemiča. Bil je deželni in državni poslanec. Sodobnik pisatelj Josip Jurčič mu sicer ni pripisoval sposobnosti političnega vodje, prav tako ni cenil njegovih govorniških in pisateljskih vrlin. Veljal pa je za moža plemenitega mišljenja in podpornika ljudstva. V času naraščajočih nacionalnih trenj med Nemci in Slovenci je bil na slovenski strani. Bil je pravzaprav eden redkih plemičev pri nas, ki se je oprijel slovenstva. Podpiral je slovenske kulturne ustanove, med njimi Slovensko matico. Prav tako je podpiral čitalništvo in prvi narodni dom na Slovenskem, v Novem mestu, je bil zgrajen tudi z njegovim finančnim prispevkom. Gospodarsko je sodeloval s Kranjsko kmetijsko družbo.

Kot deželni in državni poslanec je vrsto let zastopal trebanjski, mokronoški in radeški okraj. Že na samem začetku je postal član slovenske konservativne stranke, ki ji je ostal zvest do svoje smrti. Med letoma 1867 in 1879 je bil na Dunaju državni poslanec. Tam je leta 1867 glasoval za dualizem, a je bil proti decembrski ustavi. Tako kot drugi avstrijski federalisti je leta 1870 izstopil iz državnega zbora, enako leta 1873, ko je bila sprejeta reforma o direktnih volitvah. Bil je konservativen politik in član Hohenwartovega kluba, ki je združeval federalistične poslance v poslanski zbornici avstrijskega parlamenta.

V slovenskem duhu je vzgajal tudi svoje otroke. Oba sinova sta bila vključena v telovadno in narodno društvo Sokol. Njegov naslednik na Rakovniku je bil sin Jožef Anton Barbo-Waxenstein.

Viri in literatura

Enciklopedija Slovenije: 1. zv.: A-Ca. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987, str. 185–186.
Preinfalk, M. Plemiške rodbine na Slovenskem: 16. stoletje. Del 1, Od Barbov do Zetschkerjev. Ljubljana: Viharnik, 2016, str. 35–37. Zbirka Blagoslovljeni in prekleti, (5).
Slovenski biografski leksikon: 1. Knj.: Abraham – Lužar. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925–1932, str. 24.
Steklasa, I: Zgodovina župnije Šent Rupert na Dolenjskem. Ljubljana: samozaložba, 1913, str. 333.

Avtor/-ica gesla: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Mateja Kambič. Jožef Emanuel BARBO-WAXENSTEIN. (1825-1879). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 17. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/jozef-emanuel-barbo-waxenstein/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 27. 12. 2017

Milan KRSNIK

 S kulturno dejavnostjo se je začel ukvarjati že v Osnovni šoli heroja Bračiča v Tržiču. Njegova prva pesem je bila objavljena prav v šolskem...
Datum vnosa: 30. 7. 2012

Peter ŠORLI

19. januar 1902–14. julij 1988
Peter Šorli je osnovno šolo dokončal v domači vasi, nato pa se je odpravil v Gorico, kjer je opravil pripravnico za srednjo šolo in prvi razred slo...
Datum vnosa: 28. 11. 2024

Vesna HORŽEN

29. februar 1960
Vrsto let je delovala na področju knjižničarstva, najprej kot vodja knjižnice v Ribnici, nazadnje kot predsednica Združenja splošnih knjižnic.