Jože VERGAN

Rojen v Popetrah v Slovenski Istri, oče Jože, kmet, mati Antonija Vergan. Osnovno šolo je obiskoval v Truškah.

Po prvi svetovni vojni, ko je Istro zasedla Italija, se je kot mladinec priključil komunistom, ki so tu razvili živahno ilegalno dejavnost. Leta 1921 je bil priča uporu v Marezigah, ko so se narodno zavedni kmetje pod vodstvom komunistov spopadli z italijanskimi fašisti. Pri 18. letih je šel v Trst, kjer je delal kot natakar. Vojaški rok je služil v Firencah, zatem pa je bil zaradi antifašističnih aktivnosti zaprt v koprskih, tržaških in puljskih zaporih ter oktobra 1929 poslan pred Posebno sodišče v Rimu, kjer je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Moral pa je v konfinacijo na Liparske otoke in na Tremite, kjer je prebil tri leta.

Septembra 1933 je pobegnil v Jugoslavijo, kjer je spet imel težave, zaradi česar se je odločil iti v Sovjetsko zvezo. Vendar mu ni uspelo. Vrnjen v Jugoslavijo je kmalu pristal v zloglasnih zagrebških zaporih. Končno mu je uspelo dobiti potni list za Francijo. Povezal se je s francoskimi komunisti in kot aktivist Ljudske fronte deloval predvsem na francoskem jugu, kjer je bilo veliko italijanskih emigrantov. Septembra 1936 se je v Španiji vključil v prvo republiško mednarodno brigado, s katero se je bojeval za Madrid. Ko je bil drugič ranjen, je več časa delal pri vojni pošti, po umiku v Barcelono pa je postal artilerijski poročnik španske republikanske armade. Novembra 1938 je bila njegova Garibaldijeva armada demobilizirana in v Franciji so go skupaj s soborci zaprli v koncentracijsko taborišče. 1940 se je priključil francoskom partizanom in ob osvoboditvi južne Francije zaključil bojevanje kot komandant bataljona s činom stotnika. 9. decembra 1944 je postal član jugoslovanske vojne misije in nato komandant jugoslovanske repatriacijske baze v Marseillu.

Ob koncu vojne se je vrnil domov. Delal je pri OLO Koper, nazadnje pa je bil upravnik Ljudske menze v Izoli. Leta 1956 se je upokojil.

Bil je nosilec partizanske spomenice 1941.

Pri založbi Borec v Ljubljani je leta 1962 izdal svoje spomine v knjigi Od Marezig do Madrida, ki jo je za objavo uredil pesnik Albert Širok.