Jože KROŠL

Po maturi na gimnaziji v Mariboru (1913) se je vpisal na tamkajšnje bogoslovje in bil leta 1916 posvečen v duhovnika. Nato je študiral na Teološki fakulteti v Gradcu, po vojni pa je študij nadaljeval na Teološki fakulteti v Ljubljani in ga končal leta 1923.

Prvo službo je dobil leta 1917 kot kaplan in katehet v Celju. Leta 1923 je prevzel delo prefekta v dijaškem semenišču v Mariboru, v letih 1924–1927 pa je na mariborskem bogoslovju poučeval primerjalno veroslovje in cerkveno zgodovino. Nato je bil za kratek čas premeščen za kaplana v Gornji Grad (1927), leta 1928 pa je po strokovnem usposabljanju prevzel referat kmečko-nadaljevalnega šolstva pri tedanji Oblastni samoupravi v Mariboru. Po razpustitvi oblastnih samouprav (1929) se je zaposlil kot referent za kmečko poklicno šolstvo na upravi Dravske banovine v Ljubljani, kjer je služboval vse do leta 1945. Kot višji šolski svetnik je organiziral tečaje za učitelje v ljudskih šolah, na katerih je predaval pedagogiko, psihologijo in zgodovino ter organiziral in nadziral kmečke poklicne šole. V tem času je spisal in objavil delo Kmečka izobrazba (1938).

Po vojni se je znova posvetil duhovniškemu delu in bil leta 1946 nastavljen za duhovnika pri Sv. Barbari v Cirkulanah v Halozah. Ob duhovniškem delu je v Cirkulanah ustanovil in več let vodil cerkveni mešani pevski zbor ter pripravljal tečaje za kmečko šolsko učiteljstvo s predavanji pedagogike, psihologije in zgodovine. Duhovniško službo je opravljal do leta 1954, ko je bil zaradi bolezni upokojen, a je ostal v Cirkulanah in se še naprej vključeval v delo župnije. V času bivanja v Halozah je raziskoval tamkajšnje običaje, ki jih je kasneje opisal v neobjavljenem delu Ljudski običaji v Spodnjih in Srednjih Halozah (tipkopis, 1975).
V tem času se je ukvarjal tudi s posodabljanjem pastoralnega dela in kot eden prvih pri nas pričel postavljati temelje pastoralni sociologiji. Na njegovo pobudo so v mariborski škofiji leta 1957 ustanovili pastoralno sociološki svet. Na to temo je pisal strokovne razprave in jih objavljal v revijah Bogoslovni vestnik in Cerkev v sedanjem času, v katoliški enciklopediji Bilan du Monde pa je objavil sociološko študijo o katoliški Cerkvi in verskem življenju v Jugoslaviji (1963). Leta 1968 je na enoti ljubljanske Teološke fakultete v Mariboru pričel predavati pastoralno sociologijo, leta 1973 pa je izdal knjigo Uvod v pastoralno sociologijo.

Bil je član škofijskega pastoralno-sociološkega sveta, sodeloval je z mednarodno zvezo versko-socioloških raziskovalnih inštitutov (FERES) in se udeleževal mednarodnih strokovnih kongresov: v nemškem Königsteinu (1962), Rimu (1963, 1965), Opatiji (1970) itd. Prav tako je bil od leta 1963 član mednarodne konference za versko sociologijo (CISR) s sedežem v Lilu (Francija).
Leta 1964 je bil imenovan za častnega kanonika mariborskega kapitlja, leta 1975 mu je bil podeljen častni doktorat iz teologije, bil pa je tudi zaslužni dekan završke dekanije.
Do smrti (1978) je živel v Cirkulanah, kjer je tudi pokopan.