Sodelavec Osvobodilne fronte (OF) Jože Goručan, ki je bil med 2. svetovno vojno ubit kot talec, se je rodil v Predenci južno od Šmarja pri Jelšah očetu Mihaelu, krojaču, in materi Mariji, roj. Novak. Po poklicu je bil strojnik in kurjač, zaposlen v celjski Cinkarni. Leta 1917 se je poročil z Marijo Korent. V obdobju med obema vojnama je z družino – zakoncema so se rodili sinova Vinko (Vincenc) in Mihael ter hčerki Marija in Jožica – živel pod Jožefovim hribom v Celju. Bil je član celjske podružnice SMRJ (Savez metalurških radnika Jugoslavije) in Komunistične partije Slovenije. Leta 1936 je bil za nekaj mesecev zaprt zaradi »propagande komunizma v Celju in okolici« ter obtožbe, »da je dal svoje prostore na razpolago za prepovedane sestanke«.
Družino Goručan je usodno zaznamovala 2. svetovna vojna. Zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju so nemške okupacijske oblasti najprej aretirale očeta Jožeta – domnevno 12. junija 1942 skupaj z več kot dvajsetimi ostalimi cinkarniškimi delavci – in ga zaprle v celjski zapor Stari pisker. Na dvorišču zapora je bil nato že 7. julija ustreljen kot talec. Avgusta so bili aretirani še ostali člani družine: žena Marija s hčerkama Jožico in Marijo ter štirimesečni vnuk Vili (Viljem). V noči z 9. na 10. avgust so jih ločili. Jožica in Vili sta bila kot »ukradena otroka« poslana v otroško taborišče Frohnleiten na avstrijskem Štajerskem, mati Marija in njena hči Marija pa v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau, kjer sta novembra istega leta obe umrli. Jožica je vojno preživela v otroškem taborišču Saldenburg na Bavarskem in se je potem v skupnem transportu otrok vrnila v Celje, Vili pa je bil v okviru programa Lebensborn v Kohren-Sahlisu blizu Leipziga leta 1943 dodeljen v skrbništvo zakoncema Heyder, ki sta ga kmalu zatem posvojila in mu dala ime Haymo Heinrich (Henry) Heyder. Sinova Vinko in Mihael sta vojna leta preživela. Skrb za Jožico je po vojni prevzel njen brat Vinko, ki je neuspešno poizvedoval tudi za pogrešanim nečakom Vilijem. Ta se v domovino prednikov – s svojo pravo identiteto se je po vojni postopoma seznanil – ni nikoli vrnil in je umrl leta 2022 v Kostariki.
Ime Jožeta Goručana je zapisano na granitni ploščici pri spominski sobi Stari pisker in na spominski plošči, ki se nahaja na zelenici pred Cinkarno Celje.
Po njem je od leta 1967 poimenovana Goručanova ulica na Hudinji v Celju.
Spominska plošča pri spominski sobi Stari pisker (Partizanstvo.si – Partizanstvo na zemljevidu)
Spominska plošča pri Cinkarni Celje (Partizanstvo.si – Partizanstvo na zemljevidu)
Razglas o streljanju talcev 7. julija 1942 v Celju (Museums.si)
Stari pisker (Muzej novejše zgodovine Celje)
Auschwitz – Birkenau = (Oswiecim – Brzezinka): KL koncentracijsko taborišče: zbornik. Maribor: Obzorja, 1982.
Celjski kovinarji na pohodu. Delavska politika, 9. 2. 1935, let. 10, št. 11, str. 2.
Konc Lorenzutti, N. Senca brez človeka: film v prozi. Ljubljana: Slovenska matica, 2023.
Konc Lorenzutti, N. V spomin ukradenemu Viliju Goručanu. Novi tednik, 24. 11. 2025, let. 77, št. 47, str. 35.
Obsodba zaradi komunizma. Nova doma, 27. 11. 1936, let. 18, št. 48, str. 3.
Odlok o imenovanju ulic in trgov na območju mesta Celja z dne 1. 6. 1976. Uradni list SRS, 17. 6. 1976, let. 33, št. 16, str. 854–861.
Odlok o poimenovanju ulic na Hudinji z dne 22. 9. 1967. Uradni vestnik okraja Celje, 29. 9. 1967, let. 12, št. 24, str. 2.
Požun, L. Celjska partizanska četa in njeno obdobje. Celje: Muzej revolucije, 1976.
Terčak, S. Od domačih ognjišč v taborišča. Sobotna priloga, 23. 6. 1973, let. 15, št. 169, str. 26.
Vurcer, J. Pomniki narodnoosvobodilnega boja 1941–1945 v občini Celje: vodič po spominskih obeležjih. Celje: Muzej revolucije: Občinski sekretariat za družbene dejavnosti občine: Občinski odbor ZZB NOV, 1991.
Završnik, S. Preveč je bilo solza: napisane usode “Ukradenih otrok” iz časa okupacije naše domovine v letih 1941–1945. Kamnik: samozal. S. Završnik, 1998.
Arhivska vira:
Nadškofijski arhiv Maribor, Matične knjige, Krstna knjiga Šmarje pri Jelšah 1870–1892, fol. 276. Dostopno na naslovu: https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/smarje-pri-jelsah/03935/?pg=270
Nadškofijski arhiv Maribor, Matične knjige, Poročna knjiga Celje – Sv. Danijel 1912–1919, fol. 269. Dostopno na naslovu: https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/celje-sv-danijel/5301/?pg=275
Spletni viri:
Partizanstvo.si – Partizanstvo na zemljevidu. (citirano 18. 9. 2025). Dostopno na naslovu: http://partizanstvo.si/
Jože Goručan. Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino. (citirano 19. 9. 2025). Dostopno na naslovu: https://www.sistory.si/ww2/5AFEF3EF-914C-42D4-AE63-8DF0AFEC17EE (Zgodovina Slovenije – SIstory)
Marija Goručan. Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino. (citirano 19. 9. 2025). Dostopno na naslovu: https://www.sistory.si/ww2/9D4FA0DD-580C-4FA3-BF29-D07623CEE668 (Zgodovina Slovenije – SIstory)
Marija Goručan. Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino. (citirano 19. 9. 2025). Dostopno na naslovu: https://www.sistory.si/ww2/06BA5467-59C8-460E-B1EE-D142529CCA2C (Zgodovina Slovenije – SIstory)
Vili Goručan. Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino. (citirano 19. 9. 2025). Dostopno na naslovu: https://www.sistory.si/ww2/9F1A9A3A-3100-479C-963B-825070059AF4 (Zgodovina Slovenije – SIstory)
Morda vas zanimajo tudi
Aleš BEDIČ
Ivan ŠKAFAR
