Jože BORŠTNAR

Osnovno šolo je obiskoval v Gabrovki, nato železniško prometno šolo v Beogradu. Pred drugo svetovno vojno je končal šolo za rezervne oficirje.

Po končani prometni šoli leta 1937 je bil prometnik v Brestanici. Leta 1940 je postal član Komunistične partije Slovenije. Po okupaciji Kraljevine Jugoslavije je organiziral sabotažne akcije na železnici, vzdrževal partijske povezave s Hrvaško in organiziral povezavo med NOB v Ljubljani in na Štajerskem čez italijansko-nemško mejo. Ob ustanovitvi Cankarjeve brigade leta 1942 je bil najprej namestnik, od decembra leta 1942 pa politični komisar brigade. Sodeloval je v številnih bojih na Dolenjskem in Hrvaškem, med drugim tudi v napadu na italijanski bataljon v Jelenovem Žlebu. Avgusta 1943 je postal politični komisar 15. divizije, februarja 1944 pa politični komisar IV. operativne cone. Od avgusta do decembra 1944 je bil komandant IV. operativne cone, nato pa je postal komandant 9. korpusa. V slovenskem primorju je vodil obrambne boje med veliko sovražnikovo ofenzivo in preboj sovražnikove obkolitve na Vojskem, reorganiziral korpus in vodil njegove sklepne boje za osvoboditev Gorice in Trsta.

15. julija 1952 so ga povišali v generala in razglasili za narodnega heroja.

Ob osvoboditvi Ljubljane je postal najprej komandant mesta, kasneje pa je opravljal pomembne funkcije v oblastnih organih. Bil je direktor Državnih železnic Slovenije, pomočnik zveznega ministra za promet, minister za lokalni promet Ljudske republike Slovenije ter minister za trgovino in preskrbo. Leta 1952 je postal delegat vlade Slovenije v CK KPS pri vojni upravi v coni B svobodnega tržaškega ozemlja. Potem je postal predsednik glavnega odbora ZZB NOV Slovenije in sodnik ustavnega sodišča SRS. V Litiji je sodeloval z Zvezo borcev in SZDL, pri obujanju tradicij iz NOB, pisanju člankov iz časa NOB in proslavah v počastitev dogodkov NOB.