Joža LOVRENČIČ

Joža Lovrenčič je osnovno šolo obiskoval v domačem kraju, nato pa je maturiral v Gorici in leta 1915 doštudiral slavistiko in latinščino v Gradcu. Najprej je poučeval na goriški gimnaziji v Trstu, kmalu za tem pa je bil imenovan v začasno narodno predstavništvo v Beogradu, kjer je zastopal Goriško. Bil je tudi odposlanec na mirovnih pogajanjih v Parizu leta 1919. Po sklenitvi miru je od leta 1920 dalje poučeval na ljubljanski gimnaziji. Med leti 1931 in 1941 je urejal dijaški list Mentor. Med drugo svetovno vojno je bil ravnatelj slovenske gimnazije v Gorici ter vodil učiteljski tečaj v Tolminu.

S pisanjem pesmi se je Lovrenčič začel ukvarjati že v gimnaziji. Redno je objavljal pesmi v reviji Dom in svet, pri kateri je sodeloval do leta 1944. Lovrenčič je svojo pesniško pot pričel pod vplivom impresionizma, kmalu pa so se v njegovem ustvarjanju pojavili elementi futurizma in ekspresionizma. Njegovo zbirko pesmi Deveta dežela mnogi štejejo za prvo slovensko ekspresionistično zbirko. V tej zbirki je tudi znana, večkrat uglasbena pesem Jaz bi rad rudečih rož. Lovrenčič se je preizkusil tudi v epiki: med leti 1915 in 1922 je pisal in v delih objavljal epsko pesnitev Trentarski študent. Posamezni deli so izšli v reviji Dom in svet že leta 1915, v celoti pa je bilo delo objavljeno leta 1921. Pesnitev je bila kasneje izdana tudi v knjižni obliki z naslovom Sholar iz Trente.

Lirski in epski opus Jože Lovrenčiča je bogat ter obsega veliko število pesmi, pravljic, povesti, pesnitev in zgodovinskih romanov.