Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

JOVANOVIĆ, Klarisa

JOVANOVIĆ Klarisa
Foto: Urška Lukovnjak

Foto galerija

Rojena:
3. december 1954, Ptuj, Slovenija
Poklici in dejavnosti:
Leksikon:

Rodila se je na Ptuju, otroštvo pa je preživela v Izoli, kamor se rada vrača. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomirala iz francoščine in primerjalne književnosti. Prevaja iz novogrščine, hrvaščine, srbščine, makedonščine, francoščine in italijanščine. Prva knjiga, prevod romana Otok v luninem popku grškega pisatelja Filipposa Drakondaidisa, je izšla leta 1986 pri Pomurski založbi. Od leta 1996 živi v Čentibi pri Lendavi. V širšem prekmurskem prostoru ustvarja avtorsko glasbo ter nastopa na samostojnih koncertih. Leta 2016 je izdala avtorski CD z naslovom Amandolat: pesmi iz panonskih, sredozemskih in balkanskih pokrajin.

Do leta 2001 je objavljala prevodno leposlovje, prozo in poezijo v literarnih revijah in radijskih oddajah. Leta 2001 je po naročilu Inštituta za novogrške študije iz Strasbourga prevedla antologijo grške literature 20. stoletja, leto kasneje pa še antologijo turške literature 20. stoletja (po grškem prevodu). Sledile so: Luči na odprtem morju, antologija grške kratke proze, (Vodnikova založba, 2003), novela Maniker grškega pisatelja Hristosa Hrisopulosa (Center za slovensko književnost & Založba Škuc, 2005), roman Nevarna kuharija grškega pisatelja Andreasa Staikosa (Tuma, 2005), roman Ministrstvo za bolečino hrvaške pisateljice Dubravke Ugrešić (Meander, 2005), pravljica O skopuhu, ki se je skril v blagajno grškega mladinskega pisatelja Evyeniosa Trivizasa (Lepa beseda, 2006), roman Gen za dvom grškega pisatelja Nikosa Panajotopulosa (Modrijan, 2008), roman Sneg v Kazablanki makedonske pisateljice Kice Kolbe (Tuma, 2008), Široko morje, beli breg, pravljice iz dežel Sredozemlja (Revija Galeb – Zadruga Novi Matajur, 2008), pravljica O miški, ki se je želela dotakniti zvezde grškega mladinskega pisatelja Evyeniosa Trivizasa (Lepa beseda, 2010), roman Mala Anglija grške pisateljice Ioanne Karystiani (Študentska založba, 2012), roman Ob volčjem svitu se vračajo grške pisateljice Zyranne Zateli (Društvo 2000 in KUD AAC Zrakogled, 2012). Urjenje v življenju in Berenikini lasje pisatelja Nedeljka Fabria (KUD AAC Zrakogled in Zveza Modro-bela ptica, 2013, 2014), Dnevnik nezvestobe Emiliosa Soloma (Pivec, 2017), Zakaj sem ubila najboljšo prijateljico pisateljice Amante Michalopoulou (Modrijan, 2018), Gorila na luni pisateljice Eleni Katsama (Malinc, 2020), Agrigento pisatelja Kostasa Hatziandoniua (Pivec, 2021), Kaj je ostalo od noči, pisateljice Ersi Sotiropoulos (KUD AAC Zrakogled, 2023). Več njenih prevodov in avtorskih del je na voljo v elektronski obliki kot e-knjiga.

Prispevala je podatke za Slovenski veliki leksikon (Mladinska knjiga, 2003-2005) za 100 grških pisateljev, dramatikov, pesnikov in esejistov, od 11. do 20. stoletja.

Od leta 2007 se uveljavlja tudi kot pesnica. Izdala je več pesniških zbirk: lirsko pesnitev Zgiban prek Mure (Lepa beseda, 2007), zbirko haikujev Kimono, na otip (Založba Pivec, 2013) in Izgnana (Kud AAC Zrakogled, 2018). Pred tem je poezijo objavljala v literarnih revijah (Sodobnost, Dialogi, Mentor, Nova Atlantida, priloga Dnevnika) in radijskih oddajah (Literarni nokturno). Zgiban prek Mure je bila leta 2008 nominirana za najboljši prvenec. Od januarja 2014 je članica Društva slovenskih pisateljev.

Piše tudi pravljice: Telovadec Nikolaj prežene tolovaja (Malinc, 2020), Pravljica pogrni se (Drava, 2021).

Kot glasbenica je na slovenskem glasbenem prizorišču navzoča od začetka 90. let. Njen repertoar obsega uglasbeno poezijo in priredbe ljudskih pesmi, poleg slovenskih tudi tistih iz dežel nekdanje Jugoslavije, južne Evrope in vzhodnega Sredozemlja. Precej se je ukvarjala tudi z glasbo sefardskih Židov. Sodeluje z domačimi in tujimi glasbeniki: z Ladom Jakšo, Žarkom Živkovićem, Vladom Batisto, Vaskom Atanasovskim, Igorjem Bezgetom, Ninom Mureškičem, Enzom Favato … Nastopa tudi v tujini; doslej na Hrvaškem, v Italiji, Avstriji, Franciji, Bosni in Hercegovini, Makedoniji, Švici, Grčiji in na Nizozemskem. Pela je tudi s skupino Trio Bahur ter z njimi leta 2001 izdala album Hasret, na katerem so priredbe manj znanih in pozabljenih pesmi iz Bosne, Makedonije, Grčije in Turčije. Sodelovala je tudi z izraelskim klasičnim kitaristom, aranžerjem in skladateljem Drorom Orgadom ter z njim pripravila koncert pesmi španskih Judov Sefardov, ki so se po letu 1492, ko so bili izgnani iz Španije, naselili v severni Afriki, Franciji, Italiji… in v deželah tedanjega Otomanskega imperija.

Znana je tudi kot izvajalka uglasbene poezije.

Diskografija:
Veno in Klarisa: Sijaj sončece, audio kaseta, 1993, Didakta
Duma: Rojstvo idola, audio kaseta, 1993, ZKP RTVS
Sedmina: Rojstvo idola, CD, Vinilmanija, 1997 (ponatis gradiva z audio
kasete, ki je pod naslovom Duma: Rojstvo idola izšla leta 1993
pri ZKP RTVS)
Sedmina: Onkraj reke, CD, Didakta, 1998
Duma Levantina: Pesmi španskih židov, CD, Dallas Records, 1998
Sedmina: Stekleni čas, CD, Didakta, 1999
Klarisa Jovanović & Trio Bahur: Hasret, CD, Dallas Records, 2001
Klarisa Jovanović & Veno Dolenc: Stoji mi lipica, Panika Records,
2001
Klarisa Jovanović: Tam gori na gori, Panika Records, 2004
Enzo Favata: Crossing (gostja na dvojnem albumu), CD, Jana Project, 2004
Ethnodelia (gostja), CD, Menart, 2005
Klarisa Jovanović & Lado Jakša: Zakaj je morje slano, CD, glasbena pravljica, Panika Records, 2008
Klarisa Jovanović & Della Segodba: Od ljubezni, CD (Celinka 2011)
Klarisa Jovanović & Della Segodba, Mediteran, Pesmi Sredozemlja/Songs of the Mediterranean (Celinka, 2013)
Klarisa Jovanović & Della Segodba: Amandolat: pesmi iz panonskih, sredozemskih in balkanskih pokrajin, CD, 2016

Gostja številnih televizijskih in radijskih oddaj, za RTV SLO posnela petintrideset videospotov za otroke, enajst za serijo GOVOREČI KAMENČKI (2004) in štiriindvajset za projekt TAM GORI NA GORI (2007), ki je izhajal iz gradiva, posnetega na CD-ju z enakim naslovom.

Za Luči na odprtem morju je leta 2004 v Atenah prejela nagrado Združenja grških književnih prevajalcev.
Leta 2023 je ob Slovenskem kulturnem prazniku za svoje ustvarjanje prejela priznanje Občine Lendava.

Intervju, 2014
Gabor, J. Literarni krogi so do malih narodov mačehovski: glasbenica, pesnica in knjižna prevajalka Klarisa Jovanović. Vestnik (17. maj 2018), let. 70, št. 20, str. 16.
Vrbnjak, M. Prekmurski mir jo navdušuje: Klarisa Jovanović. Vestnik (25. febr. 2021), let. 73, št. 8, str. 11.
Kušar, M. Meta Kušar s Klariso Jovanović. Sodobnost (okt. 2017), let. 81, št. 10, str. 1393 – 1405.

Avtor/-ica gesla: Špela Pahor, Mestna knjižnica Izola in Julijana Vöröš, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Datum prvega vnosa: 21. 1. 2014 | Zadnja sprememba: 8. 1. 2024
Špela Pahor. JOVANOVIĆ, Klarisa. (1954-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 14. 7. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/jovanovic-klarisa/
Prijavi napako