Josip RUSTJA

Rojen je bil kot osmi otrok v kmečki družini očetu Pavlu in materi Mariji Bajc. Obiskoval je osnovno šolo v Skriljah in nato v Kamnjah, v Gorici pa pripravnico, da se je lahko vpisal na nemško klasično gimnazijo, kjer je leta 1913 z odliko maturiral. Vpisal se je na Visoko kmetijsko šolo Bodenkultur na Dunaju. Njegov študij je prekinila mobilizacija v prvi svetovni vojni. Dodeljen je bil na rusko fronto v Karpatih in bil ujet. Po februarski revoluciji avgusta 1917 je prostovoljno vstopil v Dobrovoljski korpus v Odesi. S svojo četo je preko Moskve, Arhangelska, Severnega ledenega morja, Škotske, Anglije, Francije in Italije prišel do Soluna in preko Bolgarije, Makedonije čez Bosno in Hercegovino v Dalmacijo do Dubrovnika, kjer so jih aprila 1919 demobilizirali. Nadaljeval je študij na Dunaju, bil aktiven član akademskega kluba Balkan in predsednik Akademske zadruge, ki je upravljala s podporami in štipendijami.
Po vrnitvi domov je nekaj časa delal v Kmetijski zadrugi v Trstu, v Zadružni zvezi v Gorici, se preživljal kot časnikar in pisec strokovnih člankov za razne časopise. Leta 1930 je od Justa Ušaja kupil trgovino s semeni, gnojili in sredstvi za varstvo rastlin Vinoagraria na Travniku v Gorici, kjer je nad 35 let svetoval kmetijcem z obeh strani meje. Imel je tudi lasten laboratorij, pripravljal je delavnice, tečaje in predavanja na goriškem, tržaškem, tolminskem in idrijskem. Bil je neutruden kulturnopolitičen delavec in leta 1934 ga zasledimo že v vodstvu tajne organizacije Krščanska socialna organizacija. Tudi med drugo svetovno vojno je bil interniran.
Bil je prizadeven kulturnoprosvetni delavec, soustanovitelj Goriške Mohorjeve družbe, nad trideset let solastnik in vodja Katoliške knjigarne v Gorici, član uredniških odborov različnih založb, začel je izdajat Trinkov koledar, bil je avtor številnih strokovnih člankov s področja kmetijstva v različnih strokovnih publikacijah. Izčrpno je o njegovem delu napisano v Primorskem slovenskem biografskem leksikonu.