Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Josip PLEMELJ

PLEMELJ Josip
Foto: Božidar Jakac

Foto galerija

Rojen:
11. december 1873, Bled, Slovenija
Umrl:
22. maj 1967, Ljubljana, Slovenija
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Po osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval gimnazijo v Ljubljani (1886-94). Že kot dijak je obvladoval matematiko na profesorski ravni. Takoj po maturi je šel na dunajsko filozofsko fakulteto študirat matematiko, fiziko in astronomijo. Leta 1898 je končal študij z disertacijo s področja diferencialnih enačb. Te enačbe in pa integralne ter potencialna in funkcijska teorija so bila glavna področja njegovega znanstvenega dela. Še isto leto je bil postavljen za računarja v »Gradmessungsbureau« na Dunaju. Nato je študiral po eno leto v Berlinu in Göttingenu, kjer se je začel ukvarjati z Riemannovim problemom.

Leta 1902 je postal privatni docent na univerzi na Dunaju. Leta 1906 je postal asistent na tehniški visoki šoli. Isto leto je objavil svojo dokončno rešitev Riemannovega problema. Leta 1907 je bil pozvan na univerzo v Černovicah (Ukrajina), kjer je prevzel mesto izrednega profesorja, leto pozneje pa je bil imenovan za rednega profesorja. Leta 1911 so mu podelili nagrado za dosežke v potencialni teoriji. V šolskem letu 1912/13 je bil dekan filozofske fakultete v Černovicah. Tedaj se je uspešno ukvarjal s funkcionalno teorijo, a to je bil, po desetletnem bleščečem delu, tudi konec njegovega najbolj ustvarjalnega obdobja.

Po 1. svetovni vojni je živel v Ljubljani. Leta 1919 je postal redni profesor na univerzi v Ljubljani in v šolskem letu 1919/20 je bil njen prvi rektor. Tam je ostal profesor matematike do leta 1957 (najprej na filozofski fakulteti nato pa na naravoslovni). Leta 1965 je v angleščini izšel izbor njegovih najboljših del in že v naslovu so vnovič omenili njegovo rešitev Riemannovega problema. Bil je član SAZU (redni od 1938), član JAZU (dopisni od 1923), član SANU 1930, Bavarske AZ v Münchenu 1954.

Dela

Problems in the Sense of Riemann and Klein,  1964
Algebra in teorija števil, 1962
Diferencialne in integralne enačbe, 1960
Teorija analitičnih funkcij, 1953
Iz mojega življenja in dela, 1951
Potentialtheoretische Untersuchungen, 1911

Nagrade

Leta 1963 mu je ljubljanska univerza, ob njegovi 90. letnici rojstva, podelila častni doktorat.
Leta 1954 mu je bila podeljena Prešernova nagrada.

Viri in literatura

S. Južnič in M.Prosen: Prof. dr. Josip Plemelj, v prejšnjem stoletju dolga desetletja vodilni ljubljanski matematik se je ukvarjal tudi z astronomijo, Proteus jan.2006, št. 5, str. 215-218
T. Dekleva: Dr. Josip Plemelj : 1919-1920 : 1. rektor, Univerza v Ljubljani in njeni rektorji , Ljubljana 2006
M. Naglič: Po ljudeh gor, po ljudeh dol. Del 454, Dlje ko greš, dlje ti kaže : podlistek o znamenitih Gorenjcih, Gorenjski glas 2003, št. 5 (17. jan.), str. 7
S. Sitar: Josip Plemelj, matematik (1873-1964) : dokončna rešitev Riemannovega problema, Znameniti Slovenci, Ljubljana 2000, str. 192-193
V. Domajnko: Josip Plemelj, Gea december 1998, št. 12, str. 54-55
M. Drnovšek: Plemljeve formule in Riemannov problem, Slovenska kronika XX. stoletja, Ljubljana : Nova revija, 1995-1996, str. 93
S. Sitar: V Plemljevem letu : ob 120-letnici velikega slovenskega matematika, Prešernov koledar 1993, str. 144-147
S. Sitar: Matematika kot umetniški užitek : ob 25-letnici smrti Josipa Plemlja, Slovenec 1992, št. 107 (12.V.), str. 21
I. Vidav: Josip Plemelj : ob stoletnici rojstva, Ljubljana 1973, 1975
F. Križanič: Ob devetdesetletnici akademika prof. dr. Josipa Plemlja, Proteus 1963/64, št. 4/5, str. 97

Avtor/-ica gesla: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Datum prvega vnosa: 9. 2. 2011 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Miran Lola Božič. Josip PLEMELJ. (1873-1967). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 9. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/josip-plemelj/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 12. 2019

Metka WACHTER - KANCILIJA

23. junij 1942
R. 23. jun. 1942 v Domžalah. Gimnazijo je obiskovala v Kamniku in l. 1960 maturirala. Nato je na ljubljanski univerzi študirala kemijo in biologij...
Datum vnosa: 1. 10. 2009

Frančišek GLOBOČNIK

25. marec 1825–24. februar 1891
Napravil je več bandernih in oltarnih slik, fresk, portretov.
Datum vnosa: 16. 10. 2025

Rudolf KLADNIK

15. april 1933–27. julij 1996
Fizik, po rodu iz Hrastnika, ki je kot redni profesor predaval na univerzah doma in v tujini.