Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Josip (Joc) KOŠUTA

Portret Josipa Košute
Foto: Domen Fras - Josip Košuta

Foto galerija

Rojen:
19. oktober 1946, Črna na Koroškem, Slovenija
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Osnovno šolo je obiskoval na Prevaljah in nižjo gimnazijo na Ravnah na Koroškem. Maturiral je na Gimnaziji Ravne (1965) in diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, smer filozofija-sociologija. Bil je profesor na ravenski gimnaziji (1970-1981), generalni tajnik na Kulturni skupnosti Slovenije v Ljubljani, izvršni sekretar za kulturo na CK ZKS (1982-1986), direktor Viba filma (1989-1991), programski direktor filmske založbe Jaka (1992-1996) in vodil založbo in produkcijsko hišo Košuto Prostudio, založba-filmska video produkcija (od 1996). Kot aktiven športnik je igral odbojko za OK Fužinar Ravne, bil standardni član I. moštva (od 1964) in član I. zvezne jugoslovanske lige; (do 1980 je odigral 1176 tekem in nastopil za mladinsko in mlado reprezentanco Jugoslavije). Bil je tudi trener in predsednik OK Fužinar. Bogat je njegov kulturni opus; v letih 1874-1980 je skupaj s prof. Mrdavšičem, Srečkom Peterlinom in Binetom Bevcem vodil Občinsko kulturno skupnost Ravne na Koroškem. Nekaj najvidnejših dosežkov z njegovim deležem na področju kulture v tistem času: Vorančevi dnevi, postavitev spomenika Prežihovemu Vorancu na Preškem vrhu v Kotljah, obnova in odprtje Prežihove bajte, simpozij o Vorančevem življenju in delu, organizacija vsejugoslovanske proslave na Poljani s postavitvijo spomenika »Svobodi in miru« [delo akademskega kiparja Stojana Batiča] (1985). Napisal je številne uvodnike in spremne besede v razne publikacije v  Ljubljani. Vodil je organizacijo kitajske razstave »Slikarstvo v času dinastije »Ming in Čing« v Ljubljani (1987), v vlogi jugoslovanskega ministra za film in TV (1988) je zastopal Jugoslavijo pri EGS v »Evropskem letu filma in TV« v Bruslju in Strasbourgu. Na Brionih je organiziral evropski simpozij na temo vloge in položaj manjših evropskih filmskih in TV-produkcij in distribucij. V letih 1989 in 1990 je vodil organizacijo in postavitev monografskih razstav: 150 let fotografije na Slovenskem in Slovenske panjske končnice [otvoritvena razstava muzejskega kompleksa Schönbrunn na Dunaju]. Kot direktor Viba filma je bil izvršni producent filma Karpa Godine »Umetni raj« (990), uvrščenega v kategorijo (in nosilca) Prix de Honneur filmskega festivala v Cannesu; film je bil povabljen na 24 filmskih festivalov po svetu. Na 36. festivalu jugoslovanskega filma v Puli (1990) je prejel 7 zlatih aren. Kot programski direktor založbe Jaka (1996) je bil producent serije petih filmov »Slovenija na videu« v šestih jezikih v sodelovanju z Geografskim inštitutom Univerze v Ljubljani, kar je bil prvi predstavitveni dokumentarni film samostojne Slovenije. V letih 1993-2000 je nastal avtorski ciklus [scenarij, režija, spremno besedilo, glasbena oprema] 7 filmov »Moje koroške doline in ljudje«. V letih 1994-2004 je naredil skupaj 37 dokumentarnih in predstavitvenih krajših in daljših filmov: Mežiška, moja dolina, Gorenje – ime za zaupanje, v šestnajstih jezikih (2003).

Dela

Filmi: Mežiška, moja dolina I. II. del (1995), Podoba Šentanevca (in Šentanela) (1996), Življenje je reka (1996), Slike iz doline (Mislinjske) (1997), Libeliče, vas na meji (1998), Med Kozjakom in Pohorjem – Dolina Drave (1999/2000), Šolstvo narodnosti, bogastvo različnosti (1997), V imenu svetlobe (o TE Šoštanj in problemih varovanja okolja) (1998), M. I. Glinka, St. Petersburg (o enem najboljših pevskih zborov na svetu) (1999), Jeklo z imenom (o ravenskih jeklih) (2001), Samo plemeniti ljudje delajo plemenita jekla (o ravenski jeklarski in kovaški tradiciji) (2001), Duh v času: 50 let Autocomerce (2002), Ime za zaupanje-Gorenje (2003), 515 slik z razstave (Krn in Beneški bienale) (2004), To ni bila nobena pesem, temveč ena sama ljubezen ali Kako smo gradili Cankarjev dom (2007),  Beseda materina, ti moja, draga domačija [po fragmentih iz del Franca Sušnika, Milke Hartman in Mitje Šipka]  (2008), Beseda materina, ti moja, draga domačija [po sledeh koroške kulturne dediščine] (2010), Svetneči [dokumentarni-igrani film] (2013).

Bistveno dopolnilo h Košutovi filmski pripovedi o Koroški so bile koroške ljudske pesmi Šentanelskih pavrov in prevaljskega Vresa na CD- in avdio kasetah, izdane 1995 pri založbi Jaka oz. leta 2000 pri založbi Košuta Prostudio.

Nagrade

Priznanja: srebrni Vorančev spominek (1978); red zaslug za narod s srebrno zvezdo (1986); zlata arena na festivalu jugoslovanskega filma v Puli za posebne dosežke za film Umetni raj.

Viri in literatura
  • Praprotnik, I. Josip Košuta: portret tedna. Delo, 20. 10. 1979, št. 246, str. 19.
  • Petek, M. To je projekt o mojih dolinah in mojih ljudeh. Večer, 12. 11. 1999, št. 263, str. 13.
  • Suhodolčan Dolenc, M. in Jukič, M. Biografski leksikon občine Prevalje, Prevalje 2005, str. 240-241.
Avtor/-ica gesla: , Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika
Datum prvega vnosa: 3. 3. 2020 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
. Josip (Joc) KOŠUTA. (1946-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 9. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/josip-joc-kosuta/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 3. 7. 2019

Barbara CELJSKA

ok. 1392–11. julij 1451
Barbara je bila najmlajša hčerka Hermana II. in Ane Schaunberške. Veliki strateg Celjskih Herman II. je pri načrtovanju družinskega vzpona tudi nje...
Datum vnosa: 27. 11. 2017

Karel POLLAK

28. oktober 1853–9. julij 1937
Karel Pollak je bil eden največjih slovenskih usnjarskih industrijalcev 19. stoletja.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Jože ZUPAN

5. april 1938–13. avgust 2025
Profesor slovenščine in srbohrvaščine, knjižničar, dolgoletni ravnatelj šole v Šentrupertu in vsestranski kulturni delavec.