Napredno iskanje
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

JOBST, Anton

Anton Jobst - Foto: Wikipedija

Foto galerija

Rojen:
12. september 1894, Brdo pri Šmohorju (Ziljska dolina na Avstrijskem Koroškem)
Umrl:
11. julij 1981, Žiri
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:

Oče Nikolaj (po domače Kopičev) je bil podeželski mežnar in vaški organist ter njegov prvi učitelj. Drugi učitelj je bil mamin brat dr. Ivan Grafenauer, poslanec in organist v cerkvi sv. Križa v Beljaku. Leta 1910 je šestnajstleten začel obiskovati Orglarsko šolo ljubljanskega Cecilijanskega društva, kjer je bil njegov mentor skladatelj Stanko Premrl. Šolo je končal v dobrih dveh letih z odličnim uspehom. Jeseni l. 1912 je nastopil službo organista v Žireh, ki jo je obdržal do smrti. Tu si je tudi ustvaril družino. Z ženo Marijo Kathern, sopranistko ljubljanskega stolnega zbora, sta imela pet otrok.
Jobst je komponiral tako cerkveno kot posvetno glasbo, vodil cerkveni in številne posvetne zbore (7), učil v osnovni in glasbeni šoli ter v nižji gimnaziji, vodil pihalni orkester tovarne Alpina ter salonski orkester žirovskega Sokola, igral orgle, klavir idr. Poleg tega je imel občasno še dodatne službe: npr. v hranilnici, na matičnem uradu, v konzumnem društvu, v kasnejši tovarni Alpina.Udeležil se je 1. svetovne vojne (1915-1920). Boril se je v Galiciji, kjer je bil ranjen, in na soškem bojišču. Tu je bil ujet in poslan v italijansko ujetništvo v Albaniji. Po drugi sv. vojni pa je bil zaradi političnih razmer tistega časa konfiniran v Celovec (1945-1947), kjer je služboval na celovškem glasbenem konservatoriju.
Skladateljev kompozicijski prvenec je mašna pesem Pred bogom pokleknimo (za mešani zbor in orgle), ki je bila l. 1912 objavljena v Cerkvenem glasniku. Jobst je bil predvsem cerkveni glasbenik. Njegov obsežen glasbeni opus obsega 641 rokopisnih in tiskanih del (438 posvetnih: 6 spevoiger, 170 instrumentalnih del, 262 skladb za zbore; 203 sakralnih: 12 mašnih pesmi, 191 pesmi za zbor). Njegov prvi ustvarjalni vrhunec je bil med obema vojnama, ko je prvič zablestel s številnimi cerkvenimi skladbami (zbori z orgelsko spremljavo in orgelske skladbe), in po drugi svetovni vojni (mladinski zbori na posvetnem področju ter solistična instrumentalna orgelska dela). Njegove skladbe so objavljale glavne slovenske glasbene revije (Cerkveni glasbenik, Zbori, Pevec, Vestnik prosvetnih zvez, Nova muzika, Grlica idr.) ter ugledna italijanska revija I maestri dell’ organo. Najbolj odmevne so bile njegove adventne, božične, postne, velikonočne, evharistične in darovanjske pesmi ter maša Bog na svoj rod se ozri, s podnaslovom Kratka in lahka slovenska maša za mešani zbor in orgle, ki je doživela veliko izdaj.
Velja za skladatelja samouka, brez kakršnekoli kompozicijske šole, ki je šel svojo pot predvsem v harmoniji in harmonskem postopku. V svoje delo je skušal vnesti čim več pristno slovenskih motivov. Stilno se je Jobst gibal med romantiko in pozno romantiko, vendar le na nekaterih kompozicijskih področjih. Na področju cerkvenih skladb (maše) velja za nadaljevalca Premrlove kompozicijske šole. Jobstova glasba je melodiozna, spevna, gibčna in občuteno topla. Pogosto začenja pesem s solo ali enoglasnim petjem, čemur sledi zbor.

30. 10. 2011 je Muzejsko društvo Žiri odkrilo dvojezično spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši na Koroškem. Po njem se imenujejo nekatere ceste in ulice v Žireh. V parku pred osnovno šolo stoji njegov spomenik, delo akademskega slikarja Metoda Frlica. Leta 1983 je bil o njem posnet dokumentarni film. Ob 120-letnici skladateljevega rojstva je izšla priložnostna poštna znamka.

Izbor del:
Naše gore, 1914 ( partitura za mešani zbor)
Slava sv. Križu, 1926
Postne pesmi, 1930
Božične pesmi za mladino, 1932 (soavtor)
Bog, na svoj rod se ozri, 1936 (maša)
Obhajilne pesmi, 1940
Pionirsko kolo, 1953
Domovina, zemljica mati!: mladinski zbor, 1953
Saj sem pravil: moški zbor, 1956
Rasti, rasti rožmarin: ženski zbor, 1957
Pet skladb za orgle, 1963
Slovenska maša: za mešani zbor in orgle na obredno besedilo, 1968
Šest skladb za orgle, 1968
Darovanjske pesmi, 1973
Hej, pod Peco, Uršljo goro: mešani zbor, 1977

Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja: red zaslug za narod s srebrno zvezdo (1965), veliko plaketo Občine Škofja Loka (1972), cerkveno odlikovanje red viteza Gregorija (1972), Prešernovo nagrado (1976), Gallusovo plaketo ZKO Slovenije (1981), itd.

Križnar, F. Življenje in delo žirovskega skladatelja in glasbenika Antona Jobsta (1894-1981). Loški razgledi, 1989, 36, str. 97-107.
Harej, Z. Anton Jobst ob stoletnici rojstva. Koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 1994, str. 161-162.
Škulj, E. Anton Jobst 1894-1981. Mohorjev koledar, 1995, str. 142-143.
Križnar, F. Anton Jobst 1894-1981: življenje in delo glasbenika in skladatelja. Ljubljana: Pegaz, 1990.

Zajec, A. Anton Jobst 80-letnik. Loški razgledi, 1974, 21, str. 285-286.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 422-423.
Naglič, M. Jobstova vrnitev v rojstno vas in hišo. Žirovski občasnik, 2012, št. 42, str. 191-194.

Avtor/-ica gesla: Ana Marija Miklavčič, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka
Datum prvega vnosa: 29. 7. 2016 | Zadnja sprememba: 9. 3. 2020
Prijavi napako