JEVŠEVAR, Božidar

Božidar Jevševar se je rodil leta 1920 v revni delavsko-kmečki družini s petimi otroki v Vrhovem pri Radečah. Kljub pomanjkanju denarnih sredstev so mu starši in brat omogočili izobraževanje na klasični gimnaziji v Ljubljani.

Po vpisu na univerzo se je začela 2. svetovna vojna. Božidar je bil leta 1943, po kapitulaciji Italije, vpoklican v partizansko enoto, vendar je kmalu postal ujetnik, tako da je do konca vojne ostal v ujetništvu v Milbergu na Labi blizu Dresdena.

Po vojni je diplomiral iz geografije in zgodovine na ljubljanski univerzi, ljubezen pa ga je v petdesetih letih pripeljala v Istro.

Svojo poklicno pot je začel kot učitelj v Svetem Petru in Sečovljah, postal ravnatelj sečoveljske osnovne šole, leta 1961 pa ravnatelj piranske gimnazije, ki jo je vodil do ukinitve leta 1983. Nato je do upokojitve poučeval zemljepis na pomorski šoli v Portorožu.

Za obstanek gimnazije se je moral nenehno boriti, saj ji tedanje družbeno-politične razmere niso bile naklonjene. Štel se je za oporečnika, vedno je plul proti toku, a je kljub temu več kot dvajset let uspešno vodil šolo. Ko jo je država nerazumno ukinila, je bil izjemno prizadet, saj je bila mladim iz piranske občine odvzeta možnost izobraževanja v domačem kraju, osiromašeno pa je bilo tudi celotno dogajanje na kulturnem področju. Da je bojeval pravi boj, kaže tudi to, da so gimnazijo po devetih letih, leta 1993, znova ustanovili.

Pri 85 letih je prejel svoje prvo javno priznanje kot nesporna avtoriteta in legenda. Občinski svet mu je kot dolgoletnemu ravnatelju in profesorju leta 2005 podelil najvišje občinsko priznanje – zlati grb Občine Piran za izjemno pomemben prispevek pri vzgoji in izobraževanju številnih generacij dijakov in dijakinj slovenske gimnazije v Piranu v letih 1961-1984. S svojo življenjsko usmerjenostjo je poudarjal moralni vidik, s klasično izobrazbo pa intelektualnega, so zapisali v obrazložitvi nagrade. Svoje dijake je učil reda, dostojanstva, kritičnega odnosa do sveta in žlahtne ironije. Čeprav so mnogi čutili do njega strahospoštovanje, so ga imenovali “naš Božo”, kar veliko pove o njegovem načinu dela in odnosu do vseh, ki so obiskovali piransko gimnazijo.

Božidar Jevševar je odšel pri 93 letih, ostaja pa svetel zgled človeka, ki je spoštoval trdne vrednote in življenjska načela. Ki je svojim dijakom znal posredovati misel, da se ne učimo za šolo, ampak za življenje. Ki je znal dobrohotno prisluhniti in poiskati v mladih ljudeh tisto najboljše. Ki je za vsakega od učencev hranil mesto v svojem srcu.

In ostajajo številne anekdote, polne humorja in satire iz časov, ko je pomagal kovati prvo avtohtono inteligenco v piranski občini.