Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

JERAŠA, Jaka

JERAŠA Jaka
Foto: osebni arhiv

Foto galerija

Rojen:
7. julij 1938, Jesenice
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Jaka Jeraša je pravnuk Nikolaja Bernarda, ustanovitelja prve kovaške godbe v Bohinju in nato še številnih drugih godb. Nikolajev sin Filip Bernard je bil glasbenik, kapelnik in skladatelj, vrhunsko šolan glasbenik in eden od pionirjev mariborske opere. Nikolajeva hči Rozalija pa se je poročila z Alojzom Jerašem – oba sta pela, sodelovala pri zborih in jeseniških operetah. Glasbeno pot je nadaljeval njun sin Jaka, ki je dosegel tudi največjo glasbeno slavo med vsemi Jeraševimi doslej.

Jeraša je leta 1956 končal industrijsko šolo v Kranju in v letih 1960-70 delal v Železniško transportnem podjetju na Jesenicah.
Prvi pevski poduk je prejemal pri profesorici Veri Majdičevi na Nižji glasbeni šoli na Jesenicah. Po vojaščini je študiral tri leta (1966-68) solopetje pri profesorici Sonji Bleiweissovi na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani.

Leta 1970 je uspešno opravil avdicijo v ljubljanski operi. Polnih 28 let (1970-98) je bil zaposlen kot solist v Operi Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Njegov prvi nastop je bil 8. oktobra 1970 v Šostakovičevi operi Katarina Izmajlova. Prva velika vloga, v kateri je nastopal z velikim uspehom, je bil Figaro v Rossinijevem Seviljskem brivcu. Kot dober igralec in tehnično podkovan pevec se je najbolj odlikoval v komični vlogi Papagena v Čarobni piščali W.A. Mozarta.
Do upokojitve leta 1993 je odpel kar 64 vlog, od tega 25 velikih, v 1224 opernih in operetnih predstavah. Samo vlogo očeta Germonta v Verdijevi Traviati je odpel kar 55-krat. Niti enkrat samkrat nastopa ni odpovedal, na kar je posebej ponosen. Po upokojitvi je pel tudi v mariborski Operi in nastopil še 93 krat. Z javnimi nastopi je zaključil leta 2006.

Ob rednem delu je veliko časa namenjal ljubiteljski kulturi. Igral in pel je v Gledališču Toneta Čufarja, pel v pevskih zborih in kot pevec sodeloval v ansamblu narodnih plesov. V domačem zboru je prepeval 15 let in za to je prejel Srebrno Gallusovo jubilejno značko.
Bil je tudi pobudnik novoletnih koncertov na Jesenicah, ki so se ohranili do danes. Na koncerte in operne predstave ob spremljavi klavirja je na Jesenice večkrat pripeljal znane pevske kolege iz Ljubljane.

Več let je od leta 1993 poučeval solopetje na Glasbeni šoli Jesenice, od leta 1999 pa še v Tržiču. Štirje njegovi nekdanji učenci so postali poklicni glasbeniki.

Glasbeno pot Jeraševe družine nadaljujejo njegovi nečaki Domen in Mitja Jeraša ter Primož Kerštanj.
Ker se je v tridesetih letih dela v Operi nabralo ogromno posnetkov je izdal zgoščenko z naslovom Odlomki iz oper. To je prva zgoščenka kakšnega Jeseničana s posnetki tovrstne glasbe. Na njej je izbor 20 arij in duetov, ki so vsi zapeti v slovenskem jeziku.
Od rojstva do danes ves čas stanuje na Jesenicah, le da ne več v svoji rojstni hiši.

J. Jeraša, Odlomki iz oper, 2019 (cd)

Za navdušujoče nastope in organizacijsko delo je prejel Čufarjevo plaketo.

J. Košnjek: Leta 2008 so nam ostali v spominu: Jaka Jeraša operni pevec, Gorenjska 2008, str. 35
Osebnosti od A do L, Ljubljana 2008, str. 414
Kdor poje, ima lepše življenje : ustvarjanje v poletni senci, Gorenjski glas, št. 65 (18.VIII.1995), str. 8. Portret
D. Sedej: “Baritoni odhajamo skozi zadnja vrata” / Jaka Jeraša, Gorenjski glas, št.32 (26.IV.1994), str. 11. Portret

Avtor/-ica gesla: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Datum prvega vnosa: 2. 3. 2016 | Zadnja sprememba: 6. 3. 2020
Miran Lola Božič. JERAŠA, Jaka. (1938-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 1. 12. 2021) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/jerasa-jaka/
Prijavi napako