Foto galerija
Teolog dr. Josip Jeraj je bil rojen v Nizki v Zgornji Savinjski dolini kmetu in posestniku Matiji Jeraju, po domače Prazniku, in Mariji, roj. Petrin.
Po ljudski šoli, ki jo je obiskoval na Rečici ob Savinji, se je leta 1907 vpisal na celjsko gimnazijo, kjer je leta 1911 maturiral z odliko. Študij teologije je zaključil leta 1915 na bogoslovju v Mariboru. V duhovnika je bil posvečen 22. julija 1915. Leta 1917 je doktoriral na teološki fakulteti v Gradcu z disertacijo Ist das Deuteronomium zur Zeit des Königs Josias und der Priesterkodex in nachexilischer Zeit verfasst? in bil tam 26. oktobra 1917 promoviran za dr. teologije.
Poklicno pot je začel kot kaplan v Celju (1915–1917) in Žalcu (1917–1919). Leta 1919 je postal profesor moralne teologije na bogoslovju v Mariboru, kjer je predaval (od leta 1927 tudi sociologijo) do 2. svetovne vojne. V letih 1946–1964 je bil redni profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani.
Papež mu je podelil častni naziv monsignor, bil je tudi častni konzistorialni svetovalec lavantinske škofije in papežev tajni komornik.
Sodeloval je pri Prosvetni zvezi in mladinskem gibanju in bil zgodovinsko, teološko, filozofsko in sociološko razgledana osebnost. Kot tak je deloval na raznovrstnih področjih. Vneto je preučeval vzgojna, etična in socialna vprašanja, veliko si je prizadeval za versko in moralno vzgojo mladine. Priznan je tudi kot pisec znanstvenih in poljudno znanstvenih knjig ter razprav. Članke je objavljal največ v Času, Socialni misli, Slovenskem učitelju in Zborniku teološke fakultete. Pisal je največ o kulturnih, moralnih, socialnih in vzgojnih vprašanjih, politiki, mladinskem gibanju, moderni stanovski kulturi, problematiki alkohola in jugoslovanskem nacionalizmu. V rokopisni zapuščini sta ostali Zgodovina grške in rimske etike in njegov prevod Aristotelove Etike.
Po daljši bolezni je 19. januarja 1964 umrl v šentjakobskem župnišču v Ljubljani in bil nato 21. januarja pokopan na ljubljanskih Žalah.
Knjižna dela:
Vzor-človek ali Osebnost kot ideal, 1922
Ob skrivnih virih, 1924
Narodni prerod, 1925
Delu slava, delu čas, 1926 (soavtor)
Državljanska vzgoja: vzgojiteljem mladine, 1926
Kadar rože cveto, 1926
Socialno vprašanje, 1928
Duševna podoba mladosti, 1930
Koroški Slovenci: ob desetletnici koroškega plebiscita, 1930
Koroški Slovenci in plebiscit leta 1920, 1930
Zadruge temelj narodnega blagostanja, 1930
Slomšek in mladina: ob sedemdesetletnici Slomškove smrti, 1932
Sociologija, 1932
Naša vas: oris vede o vasi, 1933
Cerkvena zgodovina: oris z domorodnega vidika, 1935
Vzori slovenskih fantov, 1937 (?)
Slovenci in Jugoslavija: ljudska državljanska vzgoja, 1940
Korporacijski red in družabna reforma Jugoslavije, 1941
Moralno bogoslovje. 1, Načela = De principis, 1950
Kristusov učenec, 1951
Moralno bogoslovje, 1956–1957
Članki (izbor):
Mednarodno pravo in moderna pravna veda. Čas, 1918, let. 12, zv. 3/4, str. 167–173.
Morala in politika. Čas, 1918, let. 12, zv. 5, str. 209–216.
Socialna vzgoja individua. Socialna misel, 1922, let. 1, št. 10, str. 269–273.
Socialno načelo in državna vzgoja. Socialna misel, 1923, let. 2, št. 1, str. 16–20.
Alkoholno vprašanje s socialnokulturnega vidika. Socialna misel, 1923, let. 2, št. 2, str. 33–39.
Ustavni problem naše države. Socialna misel, 1923, let. 2, št. 6, str. 129–136.
Prerod človeštva in slovanstvo. Čas, 1924, let. 18, zv. 6, str. 265–275.
Misli o jugoslovanskem nacionalizmu. Socialna misel, 1924, let. 3, št. 3, str. 57–62.
Štajerski značaj. Socialna misel, 1924, let. 3, št. 6/7, str. 139–144.
Vprašanje moderne stanovske kulture. Socialna misel, 1926, let. 5, št. 2, str. 37–40.
Naše mladinsko gibanje. Socialna misel, 1926, let. 5, št. 5, str. 101–104.
Slovenska biografija
Mariborski biografski leksikon (Univerzitetna knjižnica Maribor)
Osebna bibliografija
Delo, 20. 1. 1964, let. 6, št. 18, str. 6 (osmrtnici).
Duhovniška vest. Straža, 13. 4. 1917, let. 9, št. 29, str. 4.
Grmič, V. Jeraj, Josip. V: Enciklopedija Slovenije: 4. zvezek. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990, str. 289.
Jahresbericht des k. k. Staatsgymnasiums in Cilli: 1903/1904–1904/1905 in 1907/1908–1911/1912. Cilli 1908.
Jeraj Josip. V: Slovenski biografski leksikon: 3. zvezek. Ljubljana: Zadružna gospodarska banka, 1928, str. 403.
Letopis cerkve na Slovenskem 2000: stanje 1. januar 2000. Ljubljana : Nadškofija, 2000.
Profesor dr. Josip Jeraj. Omnes unum = Todos uno: vez slovenskih duhovnikov v zamejstvu. 1964, let. 11, št. 3, str. 87–88.
Teološki študij na Slovenskem: vloga teoloških izobraževalnih ustanov v slovenski zgodovini pri oblikovanju visokošolskega izobraževalnega sistema. Ljubljana : Teološka fakulteta, 2010.
Trstenjak, A. Ob življenjskem delu Josipa Jeraja. Bogoslovni vestnik, 1965, let. 25, št. ½, str. 151–162.
Arhivski vir:
Nadškofijski arhiv Maribor, Krstna matična knjiga Rečica ob Savinji 1882–1894, fol. 252. Dostopno na naslovu: https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02263/?pg=252.
Morda vas zanimajo tudi
HLADNIK GUŠTIN, Ana
