JENSTERLE, Damjan

Mladost je preživel v Zasipu pri Bledu. Kasneje je živel še na Jesenicah, v Ljubljani, na Hrušici in nazadnje z družino na Rečici pri Bledu.
Po materi je Dolenjec, po očetu Južni Tirolec. Njegovi predniki so se preko Sorice naselili v Gorjah, od tam pa razselili vsepovsod. Ima brata Miha, ki je turistični vodnik, prevajalec in pisatelj.
Osnovno šolo je dve leti obiskoval v Zasipu, nato eno leto na Bledu. Leta 1961 so se preselili na Jesenice, zato je nadaljeval šolanje na Osnovni šoli Prežihovega Voranca. Dve leti je obiskoval gimnazijo na Jesenicah, ki jo je končal na Šubičevi, II. gimnaziji v Ljubljani. Potem je študiral arhitekturo na FAGG v Ljubljani.

Leta 1983 je v Pesniškem almanahu mladih (MK) izšla njegova zbirka Pretrgane gazi. V letih od 1987 do 2003 je izdal pet pesniških zbirk ter eno prozno delo.
Pesmi je objavljal še v Dialogih, Sodobnosti, Jeseniškem zborniku in največ v reviji Mentor. Zelo lepe spomine ima na pisatelja in urednika Mentorja Petra Božiča. Tesno je povezan z jeseniškim kulturnim življenjem. Na Jesenicah, poimenovane so tudi rovtarske Atene, je sodeloval v odboru Male Čufarjeve knjižnice. Leta 2014 so Jensterlove pesmi izšle v zbirki Železarska lirika.

Večletni prostovoljni literarni molk, s katerim je opozarjal na nesprejemljive razmere v kulturi, politiki in predvsem v družbi, je občasno prekinjal z objavami v reviji Mentor, Srp in s predstavitvijo svojega dela ob povabilih na večere prijateljev ustvarjalcev.

Radio Trst je posnel in predvajal radijsko igro Smrt v Bovilskih ječah (1999).

V sodelovanju s prijatelji je na glasbenem področju izdal avdio kaseto ter CD ploščo.

Likovno izražanje je začel raziskovati že kot študent leta 1972 s samostojno razstavo na FAGG. Kasneje je razstavljal ali sodeloval na skupnih razstavah še dvanajstkrat, zadnjič se je samostojno predstavil v Kosovi graščini na Jesenicah leta 2004.

Prvi kamen je vtaknil v žep že kot otrok, z raziskovanjem nekoristnega sveta fosilov pa se je resneje ukvarjal skoraj dvajset let.

Bil je družbeno kritičen. Dejal je, da je problem pomanjkanje duhovnosti, na drugi strani pa tehnicizem in potrošništvo. Bil je izrazit robovec in ni hotel biti član nobenega literarnega kroga, krožka, skupine ali društva. Verjel je, da ni ne v vrsti ne na vrsti. Kljub temu so ga vključili v Škucev zbornik in dve antologiji.