Sin očeta Franca in matere Marije Bavčar je obiskoval italijansko osnovno šolo in slovensko nižjo gimnazijo v Ajdovščini. Potem je opravil še Šolo za oblikovanje in Akademijo likovnih umetnosti v Ljubljani. Diplomiral je leta 1971 pri profesorju Gabrijelu Stupici. Najprej je deloval kot likovni pedagog (v Novi Gorici 1958–59, v Ajdovščini 1961–1971), leta 1973 je postal kustos in vodja Pilonove galerije v Ajdovščini, kjer je ostal do upokojitve leta 1996.
Na skupinskih grafičnih razstavah je začel razstavljati v 60. letih prejšnjega stoletja, samostojno pa se je prvič predstavil leta 1972 v Kranju in Kopru. Pri svojem grafičnem in kiparskem ustvarjanju se je osredotočal predvsem na geometrijsko abstrakcijo, intenzivno je preučeval matematične strukture vizualnih oblik in iluzionističnega gibanja, ukvarjal se je s tehnikami sitotiska in s komponibili – reliefi iz barvnih teles, kot krogle, valji, stožci. V sedemdesetih je aktivno sodeloval v umetniški skupini 2XGO, ki je združevala umetnike z obeh strani obmejnega področja in organizirala razstave. Od devetdesetih let dalje se je posvečal umetniški fotografiji – preučeval je motive propadajočih, potrošniških elementov, odsevov, tekstur in minevanja. Bil je zmerno asketski in razmišljujoč umetnik, ni iskal pozornosti, a je vztrajal pri strogih estetskih načelih.
Njegova razstavna dejavnost je bila zelo obsežna: svoj opus je namreč predstavil na več kot 80-ih skupinskih in skoraj 40-ih samostojnih razstavah. Med slednjimi velja izpostaviti razstave v Trstu (1984), Rimu (1989), Benetkah (2003), v ljubljanskem Mednarodnem grafičnem likovnem centru (1994, 2012; leta 2013 so ob umetnikovi 80-letnici pripravili še razširjeno pregledno razstavo tu predstavljenega Jejčičevega opusa, retrospektivo v treh ajdovskih galerijah – Pilonovi in Lokarjevi galeriji ter razstavišču v Hiši mladih) in retrospektivo fotografij v Goriškem muzeju (2021).
Med pomembnimi mednarodnimi razstavami naj omenimo Mednarodni grafični trienale Intergrafik 84 v Vzhodnem Berlinu, mednarodni grafični bienale v norveškem Fredrikstadu, razstava The Hanga Annual v Tokiu, Mednarodni trienale v Krakowu ter Mednarodni natečaj slikarstva v japonskem Kobeju. Njegova likovna dela so zastopana v zbirkah Kongresne knjižnice v Washingtonu, HAZU-ja Zagreb, Goriškega muzeja, Pilonove galerije, Galerije Božidar Jakac, Moderne galerije, Mednarodnega grafičnega likovnega centra.
Jejčič je bil stalnica slovenske in mednarodne likovne scene – umetnik in kulturni organizator, ki je v svoji domovini vztrajal kljub širšemu umetnostnemu dogajanju. Njegov opus, pretežno geometrijsko abstraktna grafika in intimen fotografski zapis minevanja, je prepoznaven po jasno racionalni vizualni logiki in estetskem minimalizmu. Njegovo delo je bilo cenjeno doma in v tujini, a ostal je skromen, ločen od umetnostnega vrveža. Njegovo življenje in ustvarjanje puščata pomemben pečat na ajdovskem in slovenskem umetniškem področju.
Petomajsko priznanje (1996)
Veliko priznanje Zveze kulturnih društev Ajdovščina (2013)
Nagrada za življenjsko delo ZDSLU (2018)
Jejčič, D. (2007). Alfa in omega: Galerija Meduza Koper: = Galleria Medusa Capodistria, 24. 10. – 30. 11. 2007. Piran: Obalne galerije.
Jejčič, D. (2016). Danilo Jejčič: Prezrte reči: = Overlooked things: 14. 9 .-1. 11. 2016, Cankarjev dom, Ljubljana (zgibanka). Ljubljana: Cankarjev dom.
Jejčič, D. (2021). Danilo Jejčič: [pregledna fotografska razstava: Grad Kromberk, marec-junij 2021]. Nova Gorica: Goriški muzej.
Primorski slovenski biografski leksikon: 7. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1981, str. 578.
