Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

JEHART, Anton

Anton Jehart - avtor fotografije neznan (Vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK - dLib)

Foto galerija

Rojen:
24. junij 1881, Lovrenc na Pohorju
Umrl:
18. marec 1948, Maribor
Psevdonim:
Paulus
Poklici in dejavnosti:
Leksikon:

Anton Jehart je šolanje začel v domačem kraju, nadaljeval na klasični gimnaziji v Mariboru, kjer je leta 1901 maturiral, potem pa se odločil za duhovniški poklic in se vpisal na mariborsko bogoslovje. Že v 3. letniku je bil posvečen v mašnika, nato pa nekaj časa delal kot kaplan v Sv. Juriju pri Celju (danes Šentjurju). Študij je nadaljeval na dunajski univerzi kot član Avguštineja in ga leta 1909 zaključil z doktoratom iz teologije. Kot kaplan je najprej deloval v Starem trgu pri Slovenj Gradcu in v Žalcu (1909-1911), kasneje pa je bil nemški pridigar in katehet v Celju (1911-1914). Leta 1911 je objavil zgodovinsko študijo v Voditelju v bogoslovnih vedah z naslovom Zgodovinske črtice o bratovščini presvetega Rešnjega Telesa na slovenskem Štajerskem. Oktobra 1914 je bil vpoklican v vojsko kot vojni kurat. Leta 1915 je bil ujet in najprej kot srbski, kasneje pa še kot italijanski vojni ujetnik preživel večino vojne. Na koncu vojne je živel na italijanskem otoku Asinara, od koder se je, po izmenjavi ujetnikov, vrnil v domače kraje. Marca 1920 je postal profesor za biblijske študije Stare zaveze na mariborskem bogoslovju in čeprav je tri leta kasneje dobil ponudbo za mesto profesorja na teološki fakulteti v Ljubljani, je ostal v Mariboru vse do upokojitve. Leta 1924 se je odpravil na študijsko potovanje po Egiptu, Palestini, Siriji in Mezopotamiji od koder je pošiljal potopisne članke in fotografije časnikom, ki so njegovo pot spremljali. Potovanje je ponovil še leta 1927, vse skupaj pa opisal v knjigi Iz Kaire v Bagdad.

Leta 1935 je z Rozalijo Dolinšek zgradil Penzion Lobnica v bližini Hlebovega doma na Smolniku. Moderno letovišče z bazenom, lastno elektrarno, kegljiščem, ribnikom, jahalnimi konji, smučiščem, itd., je hitro postalo uspešnica. To je pripomoglo k sprotnemu vračanju dolgov dobrotnikom in financerjem, ki so posodili denar za uresničitev načrtov. Lastnica hotela je bila kar »Rozika«, Jehart pa je igral vlogo njenega tihega partnerja oz. družabnika. Ob tem je še vedno predaval v Mariboru, vse do leta 1939, ko je bil prisilno upokojen. Upokojen in z bolečinami zaradi bolezni se je na Pohorju pričel vdajati morfiju in alkoholu, telesno in tudi duševno je močno opešal. Začeli so se kopičiti dolgovi, upniki so pritiskali in zato je bila prihajajoča vojna kot neke vrste odrešitev pred dokončnim propadom hotela. Zadnja leta življenja je preživel kar na Smolniku, kjer je v 66 letu starosti tudi umrl.

Pomemben, a zdaj skoraj povsem pozabljen, pa je Jehart kot prevajalec. Pod psevdonimom Paulus je namreč prevajal dela iz angleščine, španščine in francoščine, »znašel« pa se je tudi v drugih, bolj eksotičnih jezikih kot so arabski, aramejski, etiopski, turški, perzijski… Ob latinici pa je obvladal še celo vrsto pisav: arabsko, grško, cirilično, klinopis, hieroglife, posebno etiopsko pisavo, sam pa je razvil še lastno stenografijo, ki je ni znal brati nihče drug. Prevode je objavljal v Slovenskem gospodarju, Straži, Voditelju v bogoslovnih vedah in Bogoslovnem vestniku, nekatera dela pa so izšla tudi kot samostojne knjige. Zanimivo je, da je prevajal pretežno popularno čtivo tistega časa, povečini literaturo s pustolovsko tematiko. Prevajal je avtorje kot so Jean de La Brete, Arnold Bennett, Karl May, Edgar Rice Burroughs itd.

Strokovna – znanstvena – publicistična dela

  • Iz Kaire v Bagdad (1928)
  • Kulturna zgodovina Kanaana, Biblične realije, II. Del (1928)
  • Zgodovinske črtice o bratovščini presvetega Rešnjega Telesa na slovenskem Štajerskem, Voditelj v bogoslovnih vedah, 1911, letn. 14, št. 1, str. 97-111
  • Kristologija in mariologija v koranu, Bogoslovni vestnik, 1923, letn. 3, št. 2, str. 97-116
  • Študijsko potovanje v orient, Straža, 1924, št. 67-73
  • Kako se dandanes potuje po Palestini, Slovenec, 1925, letn. 53, št. 92, str. 2 ; št. 93, str. 2-4
  • Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo, Slovenec, 1925, letn. , št. 127-130
  • Po okrogli zemlji, Mladika, 1926, letn. 7, št. 3, str.105-106 ; št. 4, str. 145

Prevedena dela

  • Jean de La Brete: Moj stric in moj župnik (1922)
  • Arnold Bennett: Živ pokopan (1924)
  • Arthur Conan Doyle: V Libijski puščavi (1924)
  • Edgar Rice Burroughs: Džungla- roman iz afriških pragozdov (1924)
  • Whyte George Mellville: Gladiatorji-zgodovinski roman iz leta 70 po Kristusu (1925)
  • Herbert Georg Wells: Zgodba o nevidnem človeku (1926)
  • Karl May: V kraljestvu Srebrnega leva-potopisni roman (1930)
  • Karl May: Winnetou (1931)

Bibliografija v  sistemu COBISS

Avtor/-ica gesla: Sara Bračun, Mariborska knjižnica
Datum prvega vnosa: 21. 9. 2020 | Zadnja sprememba: 21. 9. 2020
Sara Bračun. JEHART, Anton. (1881-1948). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 17. 1. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/jehart-anton/
Prijavi napako