Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Jasna Majda PERŠOLJA

PERŠOLJA Jasna Majda
Foto: Arhiv knjižnice

Foto galerija

Rojena:
23. januar 1944, Rodik pri Kozini
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Osnovno šolo je obiskovala v Rodiku, nižjo gimnazijo v Hrpeljah, v Kopru pa je končala učiteljišče. Po končanem učiteljišču je nekaj časa poučevala v Komnu (1963), nato je odšla v Ljubljano, kjer je leta 1966 na Pedagoški akademiji diplomirala iz zgodovine in likovne vzgoje. Po diplomi se je zaposlila v Dutovljah. Poleg poučevanja je vodila likovni krožek za nadarjene učence in zgodovinski raziskovalni krožek. Raziskovali so zgodovino na Krasu in spoznavali domače kraje (Zgodovina moje vasi, Gradišča, Najstarejše hiše, Ledinska imena in pravce, Partizansko šolstvo na Krasu, Prva svetovna vojna, Najstarejše listine in knjige, Kulturna društva, Razvoj gasilstva, Domače cerkve, Kmečka stavbna kulturna dediščina, Ledinska imena, Otroške pesmice in izštevanke …). Revija Pionir je mlade kraške raziskovalce nagradila s povabilom na republiške raziskovalne tabore.

Poleg dela z učenci je vneto zbirala ljudsko blago in iskala zgodovinske vire. Po upokojitvi je našla čas za urejanje zbranega gradiva. V različnih publikacijah je objavljala članke z zgodovinsko tematiko s področja Krasa in Brkinov (Rodik med Brkini in Krasom, Lokavska čitalnica in Društvo Tabor, Zbor svečenikov svetega Pavla, Zgodovina Dutovelj, Rodiški komun, Zgodovinske zdrahe med Povirjem in Lokvijo, Kriške pravce, O Tantavi, Kako so na svet prišli Pliskovljani …). Njene pravce so izhajale v mladinskih revijah Kekec in Ciciban, prebirali pa so jih na Radiu Trst, Študent, Ljubljana in Koper.

Izdala je več samostojnih zbirk pravc ter zbirko zgodovinskih pravc. Z Osnovno šolo K. D. Kajuha ter Primoža Trubarja iz Bazovice je zbrala ledinske in druge pravce. Sodelovala je tudi s člani invalidskega društva Paras. V soavtorstvu s Herto Sorta sta izdali tudi stare ljudske pesmi Tam v starodavnih časih – pesmi naših non s Krasa in iz Brkinov (2004). O njenem delu so pisali: Marjan Tomšič, dr. Alenka Goljevšček, Taras Kermauner, dr. Katja Hrobat, mag. Igor Cvetko ter Jasna Vidakovič.

27. julija 1968 se je poročila s pesnikom Aleksandrom Peršoljo, s katerim imata sina Tomaža. Živi in ustvarja v Križu pri Sežani.

Dela

Dela:

Teta Liza para, pravce čara, 2012
Rodiški rodovi, 2009
Pričevanja škocjanskih kamnov in Škocjancev: ob štiristoletnici cerkve sv. Kancija, Kancijana in Kancijanile v Škocjanu, 2007
Škocjanski kaplanci, 2006
Ti povem ano pravco, 2005
Templjarske pravce, 2002
Rodiške pravce in zgodbe, 2000

Nagrade

Štrekljeva nagrada, 2013

Občinsko priznanje občine Sežana, 2019

Viri in literatura

Življenjepis je bil zapisan po pogovoru z Majdo Jasno Peršolja.

Avtor/-ica gesla: Tanja Bratina Grmek, Kosovelova knjižnica Sežana
Datum prvega vnosa: 19. 8. 2013 | Zadnja sprememba: 27. 1. 2026
Tanja Bratina Grmek. Jasna Majda PERŠOLJA. (1944-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 28. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/jasna-majda-persolja/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 4. 7. 2025

Azad KARIM

Akademski slikar, grafik specialist in magister umetnosti iraških korenin, ki živi in ustvarja v Ajdovščini.
Datum vnosa: 13. 3. 2019

Emil ZONTA

Glasbenik in etnomuzikolog iz Kopra. Z raznimi pevskimi in glasbenimi skupinami je nastopal tako doma kot v tujini.
Datum vnosa: 18. 2. 2011

Karel PETRIČ

8. junij 1900–10. december 1944
Bil je šefa Socialno medicinskega oddelka Higienskega zavoda v Ljubljani. V aprilu 1933. je prevzel vodstvo Higienskega zavoda v Ljubljani.