R. 25. dec.1903 v Črnomlju, u. 24. okt. 1995 v Novem mestu. Osnovno šolo je obiskoval v belokranjskem Gradcu, Črnomlju, Žužemberku in Kostanjevici na Krki. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu ter bil zelo dejaven v dijaškem življenju (pri dijaški protialkoholni organizaciji, pri ustanovitvi Srednješolske dijaške organizacije in pri Vesni, prvem listu novomeških gimnazijcev). Po maturi l. 1922 se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, smer zgodovina in slavistika. Vmes se je izpopolnjeval v Pragi ter l. 1931 diplomiral v Ljubljani. Po končanem študiju je poučeval na gimnazijah v Murski Soboti, Novem mestu in Ptuju. L. 1942 so ga Italijani zaprli in nato internirali, l. 1943 je odšel v partizane; od februarja l. 1944 je bil sodelavec Znanstvenega inštituta pri Predsedstvu SNOS, kjer je bil tudi arhivar. Po končani vojni je v Ljubljani delal kot arhivar v Inštitutu narodne osvoboditve, nato kot višji arhivar v Muzeju narodne osvoboditve. V maju 1951 pa je prevzel vodstvo Dolenjskega muzeja v Novem mestu, ravnateljeval mu je vse do upokojitve l. 1975. Že pred vojno se je uveljavil kot raziskovalec, muzeolog in varstvenik kulturne dediščine, za varstvo kulturnih spomenikov, arhivov in za intenzivno galerijsko dejavnost pa je skrbel tudi kot ravnatelj muzeja. Objavil je več knjig (Novo mesto in njegova prostovoljna gasilska četa, 1936; Rog, spomenik slovenske osvobodilne borbe, 1964, 1974, 1978; Partizanski Rog, 1967, 1977) in razprav iz zgodovine Novega mesta, Dolenjske, Bele krajine in NOB. Uredil in souredil je vrsto publikacij: Kronika slovenskih mest, krajevno uredništvo za Novo mesto (1937-1940), Novice izza žice (1943), Wester Josip: Novomeški spomini (1958), Novo mesto 1365 – 1965 (1969), Vodnik po Novem mestu (1970), Novo mesto, kulturnozgodovinski vodnik (1971). Za svoje delo je prejel vrsto nagrad in priznanj: l. 1954 Trdinovo nagrado za proučevanje narodnoosvobodilnega gibanja in borbe na Dolenjskem, l. 1967 Trdinovo nagrado za delo »Partizanski Rog«, l. 1971 Valvasorjevo nagrado za najvišje dosežke v muzealstvu, l. 1981 priznanje OF slovenskega naroda, l. 1983 plaketo Novega mesta – ob 80-letnici življenja, posvečenega kulturnemu in publicističnemu delu, l. 1984 nagrado vstaje slovenskega naroda, l. 1988 diplomo občinske raziskovalne skupnosti, l. 1993 pa je zaradi izrednih zaslug na kulturnem, znanstvenem in publicističnem področju postal častni občan Novega mesta.
Trdinova nagrada, 1967
- Arhivi 1993 št. 1/2, str. 164-165.
- Delo 12. jan. 1994, str. 13- s sliko.
- DL 2. nov. 1995, str. 2 – slika.
- Dular J.: Pomembni Belokranjci 1988, str. [33] – slika.
- ES 4, str. 270-271.
- Jarčev zbornik, 1993.
- Rast dec. 2003, str. 531-541.
- Vezilo prof. Janku Jarcu ob osemdesetletnici. Uredil Tone Knez. Novo mesto, Dolenjski muzej, 1983 – s sliko in bibliografijo (sest. Natalja Smole – Gašparovič).