JAPELJ, Danilo

Mladost je z očetom Venčeslavom, gozdarskim tehnikom in materjo Marijo Majdič, medicinsko sestro, preživljal v Ilirski Bistrici in Pivki. Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval na Pivki je nadaljeval šolanje na gimnaziji v Postojni. Študij je zaključil na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Kot poslovni ekonomist se je zaposlil na občinski upravi v Postojni, po preselitvi na koprsko pa sprva v Tomosu, kot planer-analitik ter kasneje kot vodja Plansko analitske službe, nato kot sekretar OK SZDL Koper, direktor lesnega podjetja Stil, zatem v Hidru kot vodja investicij in nazadnje v Ladjedelnici Izola, kjer se je leta 2006 tudi upokojil.

Pesmi je začel objavljati že v šolskih glasilih, resneje pa se je s pesništvom pričel ukvarjati ob prihodu v Slovensko Istro leta 1970. Prve objave so bile v Tomosovem glasilu ter v revijah Obala, Mentor, Primorska srečanja in Fontana. Svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Ko dan koleba je izdal pri Fontani septembra 1987, kmalu za tem (februarja 1989) pa, ravno tako pri založbi Fontana, še svojo drugo zbirko Cigani usode. Pri literarni reviji Fontana sodeluje od njene ustanovitve (bil je eden od njenih snovalcev leta 1986), že vrsto let pa je tudi njen glavni in odgovorni urednik. Prav tako se je dolga leta kot tenor angažiral v različnih primorskih pevskih zborih, 12 let pa je bil tudi član Vokalnega kvarteta »Sedem plus« iz Izole.

»Za razliko od svoje prve pesniške zbirke Ko dan koleba, v kateri je bila glavna pesnikova preokupacija globoko izražena ljubezen do ženske, tega večnega izvira življenja, se nam Danilo Japelj v svoji drugi zbirki predstavlja kot avtor z izostrenim smislom opazovanja. Na stoičen in prefinjen način kot s kirurškim nožem secira in razčlenjuje ta naš čas. Predstavlja se nam kot lirik, ki s svojim izgotovljenim slogom pozorno spremlja, prisluškuje, opaža in uvidi vso tragičnost trenutka, v katerem živi današnji človek…« – je ob izidu druge Japljeve zbirke zapisal književnik Ante Bačić Fratrić iz Ajdovščine. Jožek Štucin, pesnik in literarni kritik iz Tolmina, pa je ob tej priložnosti dodal, da »… se zdi, da je človek v Japljevi poeziji popolnoma nemočen in nebogljen subjekt: čeprav stremi za absolutnimi ideali, ga usodna realnost ali peza bivanja neprestano pritiska k tlom, v drobnost in majhnost. Njegova druga zbirka je iskreno sporočilo, ki vsekakor dosega raven sodobne slovenske lirike…«.

Trenutno živi v Kopru in kot upokojenec uživa v krogu petčlanske družine in se občasno udeležuje pomembnih kulturnih dogodkov, vodi razne literarne večere in predstavitve ter po potrebi tudi druge kulturne dogodke na Primorskem. Pripravlja tudi svojo tretjo pesniško zbirko.
Japelj, Danilo