Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Janko SKVARČA

Portret Janka Skvarče - Modrasa iz leta 1941
Janko Skvarča – Modras leta 1941 - Vir: Museums.si (https://museums.si/sl-si/Domov/Zbirke/Predmet?id=9280)

Foto galerija

Rojen:
27. januar 1915, Srednja Kanomlja
Umrl:
20. december 1943, Bistrica ob Sotli
Psevdonim:
Modras
Variante imen:
Ivan SKVARČA; Janko ŠKVARČA
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Življenjepis

Janko (Ivan) Skvarča se je rodil v delavski družini v okolici Spodnje Idrije očetu Ivanu in materi Frančiški, rojeni Carl. Že v zgodnjem otroštvu se je družina zaradi fašističnega nasilja preselila v Zagorje ob Savi. V Celju se je izučil ključavničarske obrti in se zaposlil v velikem obrtniškem podjetju bratov Rebek. Aktiven član delavskih gibanj je postal že v zgodnji mladosti.

V Komunistično partijo Slovenije (KPS) je bil sprejet leta 1937, politično je deloval v Zvezi kmečkih fantov in deklet, delavskem kulturnem društvu Svoboda, v telovadnih in drugih društvih. Zaradi revolucionarne dejavnosti so ga oblasti preganjale in ga leta 1939 zaradi suma, da sodeluje s komunisti, zaprle. Posledično je izgubil zaposlitev. V Celju si je nato uredil lastno delavnico, v kateri je leta 1940 izdelal tiskarski stroj za ilegalno partijsko tiskarno v Sadinji vasi pri Ljubljani, pa tudi sicer je pred vojno sodeloval pri ilegalnem partijskem tisku v Celju in okolici.

Po okupaciji je bil kot ilegalec med organizatorji narodno osvobodilnega gibanja na celjskem območju. Nadel si je vzdevek Modras. Bil je borec prve celjske partizanske čete do njenega propada, in sicer ob izdaji 27. avgusta 1941. Iz gorečega gospodarskega poslopja se je takrat rešil le Modras. Nato se je priključil savinjski četi in v zimi 1941/42 revirski četi. Ob vzpostavitvi I. štajerskega partizanskega bataljona spomladi 1942 je postal politkomisar njegove druge čete. Sredi aprila 1942 so ga poslali na Kozjansko, kjer je kot politkomisar, oziroma kasneje kot komandir, vodil kozjansko četo do njenega propada konec avgusta 1942. Čez zimo je na tem območju ostal kot politični delavec v okolici Zidanega Mosta in Rimskih Toplic in s preostalimi aktivisti dopolnjeval četo in izvajal manjše, a drzne akcije na Kozjanskem.

Umrl je 20. decembra 1943 v Bistrici ob Sotli med napadom na postojanko nemških graničarjev in policije kot komandir kozjanske čete.

Za narodnega heroja so ga proglasili 15. julija 1951. V Zagorju ob Savi se po njem imenuje osnovna šola v središču mesta. V Celju je po njem od leta 1959 poimenovana Škvarčeva ulica.

Nagrade

narodni heroj (1951)

Viri in literatura

Fijavž, F. Ivan Skvarča – Modras. V: Med Bočem in Bohorjem. Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah: Delavska univerza, 1984, str. 369–370.
Mrvič, S. Kozjansko v narodnoosvobodilni borbi. V: Med Bočem in Bohorjem. Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah: Delavska univerza, 1984, str. 281–293.
Narodni heroji Jugoslavije: knjiga druga: N-Ž. Beograd: Mladost, 1975, str. 179.
Vurcer, J. Ivan/Janko Skvarča – Modras narodni heroj. V: Celjski zbornik, 1989, str. 241–258.

Spletni vir:
Požun, L. Skvarča, Janko (1915–1943). (citirano 22. 12. 2025). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. Dostopno na naslovu: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi579165/

Avtor/-ica gesla: Irena Černelč, Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Datum prvega vnosa: 31. 12. 2025 | Zadnja sprememba: 31. 12. 2025
Irena Černelč. Janko SKVARČA. (1915-1943). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 9. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/janko-skvarca/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 8. 8. 2018

Josip PRIOL

19. februar 1889–21. maj 1969
Eden največjih slovenskih sadjarskih strokovnjakov, vzgojitelj novih sort jabolk.
Datum vnosa: 28. 10. 2020

Vinko ČIBRON

1. marec 1924–24. julij 1984
Bil je priznan strokovnjak, posebej za rekonstrukcijo in modernizacijo različnih naprav in strojev v železarni.
Datum vnosa: 28. 9. 2009

Franc SEKOVANIČ

14. november 1895–14. julij 1972
Bil je priljubljeni župnik. Pisal je pesmi, povesti, igre in verskovzgojne prispevke.