Janko LOKAR

Leta 1892 je pričel obiskovati gimnazijo v Novem mestu, ki jo je zaključil z maturo leta 1900. Nato je na Dunaju študiral slavistiko in germanistiko.

Leta 1904 je kot pripravnik začel poučevati v Mariboru. Med letoma 1905 in 1909 je poučeval na II. državni gimnaziji v Ljubljani, v letu 1909 na gimnaziji v Novem mestu, nato pa se je vrnil v Ljubljano na prejšnje delovno mesto. Leta 1915 je odšel k vojakom, od leta 1918 pa je zopet poučeval na II. državni gimnaziji. Leta 1922 je postal ravnatelj gimnazije v Murski Soboti, avgusta 1923 inšpektor ministrstva za prosveto v Beogradu, nato pa je julija 1924 prevzel ravnateljstvo klasične gimnazije v Ljubljani.

Že v šestem razredu gimnazije je pričel objavljati črtice v mladinskih listih Vrtec, Angelček in v dijaški Novi nadi iz Zagreba. Pod različnimi psevdonimi je pisal tudi v Slovencu in Slovenskem narodu. Kasneje je v revijah, strokovnih listih in zbornikih, med njimi v  Ljubljanskem zvonu, Domu in svetu, Slovanu in Carnioli, objavil številne literarne in jezikoslovne razprave ter napisal več daljših stvarnih ocen del slovenskih in tujih avtorjev.

Napisal je tudi nekaj člankov s področja folkloristike, pri čemer so zanimivi zlasti njegovi narodopisni prispevki. V tem oziru ga je zanimala predvsem rodna Bela krajina. V Slovenskem narodu je objavil splošni članek o Belokranjcih, v Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko pa še dva prispevka z naslovom Iz Bele krajine in Belokranjska hiša ter nekaj literarnih ocen, npr. Šašljevih Bisernic in Trdinovega Izprehoda v Belo krajino.

Zgodaj se je navdušil za lovstvo. Veliko je pisal o lovu in ribolovu ter prispevke objavljal v reviji Slovenskega lovskega društva Lovec. Leta 1913 je prevzel uredništvo Lovca, ki je med vojno prenehal izhajati, nato pa je med letoma 1919 in 1922 ponovno izhajal pod njegovim vodstvom. Kot urednik je ustvaril popolno slovensko lovsko izrazoslovje, Lovec pa je postal prepoznavno lovsko strokovno glasilo. V njem je objavil številne članke iz vseh panog lova in ribolova, med njimi leta 1921 obsežno študijo z naslovom Poglavitosti iz lovskega psoslovja ptičarjev. Študijo je na pobudo Društva ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani za njegovo 10-letnico izdal v samostojni publikaciji z naslovom Ptičarji kot prvo tovrstno delo pri nas.