Janko HACIN

Gimnazijo je obiskoval v Kranju. Maturiral je leta 1904. Pravo je študiral v Pragi. Doktoriral je leta 1912. Leta 1913 je dobil službo praktikanta pri deželnem sodišču. Leta 1914 je postal odvetniški kandidat v Ljubljani. Leta 1914 je kot rezervni oficir odšel na fronto. Leta 1916 je na fronti prebegnil v Rusijo. Leta 1916 se je vključil v rusko obveščevalno službo v Švici, kjer je prek prijateljev na Dunaju in brata zbiral informacije o stanju na fronti in o premikih v centralnih silah.

Po končani prvi vojni je Hacin dobil službo novinarja v Bernu. Najprej je delal za italijanski časopisni urad. Zanj je zbiral novice, poročila o Češki. Nato je delal za francoski časopisni urad kot poročevalec za Jugoslavijo. Ker za jugoslovanske narodne težnje v Trstu, Gorici in na Reki v uradu ni našel posluha, je službo pustil. Leta 1919 je bil kot gospodarski in finančni strokovnjak član jugoslovanske mirovne delegacije v Parizu. Leta 1920-21 je služboval na zunanjem ministrstvu v Beogradu. Kasneje je postal ravnatelj agrarne banke. Leta 1921 je dobil službo pri hrvaški hranilnici »Prva hrvatska štedionica«. Še naprej pa je, kot strokovnjak za ekonomska in finančna vprašanja, sodeloval na mednarodnih konferencah v Rimu, Genovi, Benetkah, Firenzah, na Dunaju, v Pragi in Budimpešti.

Po upokojitvi je med leti 1934-41 živel v Mariboru, nato v Ljubljani. Hacin je večino svojih del objavil na začetku 20. stoletja. V letih 1905-06 je slovstvene prvence objavil v Domačem prijatelju. Leta 1906 je bil praški dopisnik Domovine. Med leti 1919-23 je pisal politične in gospodarske članke v Slovenski narod. Leta 2002 je izšel njegov vojni dnevnik Vsi ti mladi fantje.