Odraščal je na Koroškem pri teti na gradu Annabühel, kjer je bil tetin mož oskrbnik. Ljudsko šolo je obiskoval v Celovcu, med leti 1844-52 je obiskoval gimnazijo prav tam. Klasično in slovansko filologijo je študiral na Dunaju. Leta 1857 je naredil državni izpit, leta1868 pa dodatni izpit. Med leti 1868-1900 je bil profesor na gimnaziji v Mariboru.
Za slovenski jezik ga je na gimnaziji v Celovcu navdušil Anton Janežič. Sodeloval je pri dijaškem glasilu Slavija. V Mariboru se je udejstvoval kot narodni delavec. Bil je član in soustanovitelj številnih narodnih društev, mdr. tudi Slovenske Matice, Čitalnice, posojilnice.
Njegovo literarno udejstvovanje ima narodnobuditeljski značaj. Prispevke je objavljal v izvestjih mariborske gimnazije, Slovenskem Glasniku, Cvetju, Kresu, Koledarju Mohorjeve družbe in Letopisu Matice Slovenske. Leta 1863 je prevedel Zgodovino ss. Apostolov slovanskih Cirila in Metoda. En izvod je podaril knjižnici Narodne čitalnice v Kranju s posvetilom: »Slavni čitavnici v Kranju, J. Majciger«. Objavljal je pod psevdonimom J. Borovski.
Jože Šubic, prevajalec Vergilovega Georgikona, Slovenski glasnik 1861 (ponatis v Cvetju 1863)
Jan Ev. Bily: Zgodovina ss. Apostolov slovanskih Cirila in Metoda, 1863 (prevod)
Nekoliko sklepov na predzgodovinsko omiko slovanskih narodov vobče in slovenskega posebej, povzetih iz primerjanja njihovih jezikov, Program mariborske gimnazije za l. 1867. Slovenski Štajer, Zračne razmere ali meteorologijo,1868
Ulrich vitez žlahtni Lichtenstein, Kres 1883
Voda in njene moči v domišljiji štajerskih Slovencev, Kres 1884
Kako rastline zmrznejo in pozebejo, Koledar Mohorjeve Družbe 1886
Cerkev sv. Uršle na Plešivcu, Koledar Mohorjeve družbe 1899
Kamica-Gams, Letopis Matice Slovenske 1896
Slovenski biografski leksikon, 2. knjiga, Ljubljana 1933-52
Jan Ev. Bily: Zgodovina ss. Apostolov slovanskih Cirila in Metoda, 1863
Morda vas zanimajo tudi
Leopold POGAČAR
Boštjan ANTONČIČ
