Janez Krstnik LAVRIN

Po končani osnovni šoli v rojstnem kraju in gimnaziji v Gorici je najprej študiral dve leti filozofijo v Gradcu (1812-1814), potem pa medicino na Dunaju in promoviral leta 1818. Na pobudo prijatelja kranjskega rojaka Antona Hayneja (zdravnik in slikar, 1786-1853) se je že v času študija na medicini začel zanimati za veterino in bil nekaj časa tudi praktikant na živinozdravniškem zavodu na Dunaju. V letu 1819 je opravil še izpite za živinozdravnika. V letih 1819–1835 je bil profesor veterine in vodja univerzitetne katedre na medicinski fakulteti v Pavii. Leta 1834 je za študij veterine v Milanu pripravil nov program študija in leta 1835 prevzel vodstvo novoustanovljenega živinozdravniškega inštituta.
Ob veterini se je še vedno aktivno ukvarjal tudi z medicino, zlasti s patologijo, in aktivno sodeloval s strokovnimi prispevki v sodobnih medicinskih časopisih. Napisal je obsežno delo o živalskih kužnih boleznih. Lavrin je bil prvi Slovenec, ki je pisal s področja živinozdravstva.