Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Janez HOČEVAR (RIFLE)

HOČEVAR (RIFLE) Janez
Foto: arhiv Špasteater

Foto galerija

Rojen:
1. februar 1940, Ljubljana
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Rodil se je Jožefu, ki je bil po poklicu trgovec, in materi Dori, ki je bila gospodinja. Odraščal je na Viču, v mladosti pa se je zelo rad ukvarjal s športom, saj je treniral plavanje in vaterpolo. Obiskoval je OŠ Vrtača. Kasneje je obiskoval Sedmo državno gimnazijo v Ljubljani, po končani maturi pa je študiral igro na ljubljanski AGRFT in diplomiral leta 1991. Že med študijem je začel z delom v Drami, kjer je delal kot osvetljevalec in statist. Z resnim igralstvom je začel pri gledališču Oder 57, kjer je igral v delih Eugena Ionesca, Vitomila Zupana, Dominika Smoleta, Petra Božiča in v prepovedani igri Marjana Rožanca Topla greda.

Leta 1966 se je zaposlil v SNG Drami, kjer je odigral nekaj pomembnih vlog; Tonček v Linhartovem Ta veseli dan ali Matiček se ženi, Arhitekt v Arrabalovem Arhitekt in asirski cesar, Lazar v Strniševih Žabah, Filatelist v Jovanovičevih Znamkah, nakar še Emilija. V letu 1973 se je strokovno izpopolnjeval v Parizu in Londonu. Leta 1974 je prekinil angažma v ljubljanski Drami in se odločil za svobodni poklic. Začel je igrati v različnih slovenskih gledališčih in se obenem posvečati satiri in humorju v različnih medijih. Igral je tudi v celovečernih filmih in na televiziji, zelo poznan je po TV akciji Podarim-Dobim. Nastopal je v satiričnih oddajah in kabaretih Toneta Fornezzija (Moped show, Občinski vojak Švejk). Opažen je bil v vlogi doktorja Krote v TV-nadaljevanki Naša mala klinika, pa tudi v komičnih predstavah Špas teatra. Njegova odlika je obvladovanje vseh zvrsti in žanrov ne glede na medij, v katerem nastopa, pa čeprav je znan predvsem po komičnih vlogah. Arhiv Radia Slovenija hrani 351 del z njegovim glasom. Od leta 1992 predava na AGRFT v Ljubljani kot redni profesor za dramsko igro.

Njegova sestra je režiserka Meta Hočevar. Poročen je z igralko Majo Boh, iz prejšnjih dveh zakonov ima štiri odrasle sinove. Prvorojenec Miha je filmski režiser. Pred leti se je preselil na mirno gorenjsko podeželje v vas Dorfarje.

Dela

Vloge v celovečernih filmih:
– Zgodba, ki je ni, 1967
– Cvetje v jeseni, Begunec, Let mrtve ptice, 1973
– Pomladni veter, 1974
– Praznovanje pomladi, 1978
– Krč, 1979
– Prestop, 1980
– Učna leta izumitelja Polža, 1982
– Veselo gostivanje, 1984
– Butnskala, 1985
– Čisto pravi gusar, 1987
– Poletje v školjki II, Odpadnik, 1988
– Kavarna Astoria, Coprnica Zofka, 1989
– Do konca in naprej, Ječarji, 1990
– Srčna dama, 1991
– Pokrajina St.2, 2008

Nagrade

Prejel je:
• za vloge v SNG Drami je v letih 1968 in 1969 prejel nagradi Zlati venec na festivalu Malih in eksperimentalnih scen v Sarajevu,
• za vlogo Jermana v Cankarjevih Hlapcih, Millerja v Schillerjevi drami Spletke in ljubezen v Mestnem gledališču ljubljanskem in za vlogo Fausta v Grabbejevi drami Don Juan in Faust v mariborski Drami je prejel leta 1981 nagrado Prešernovega sklada,
• leta 1978 je prejel Borštnikovo nagrado za vlogo Starca v drami Pavla Lužana Srebrne nitke in leta 1981 Borštnikovo nagrado za vlogo Millerja v Shillerjevi drami Spletke in ljubezen,
•nagrade za interpretacije raznih vlog na festivalih Teden radia na Ohridu,
• leta 1989 je za vlogo očeta v filmu Kavarna Astorija na Puljskem filmskem festivalu prejel Zlato areno za najboljšo moško vlogo,
• 24. oktobra 2010 so mu za življenjsko delo podelili Borštnikov prstan, najvišje nacionalno priznanje za igralsko umetnost,
• marca 2011 je prejel viktorja za življenjsko delo.

Viri in literatura

P. Rak: Borštnikov prstan Janezu Hočevarju Rifletu, Delo 2010, št. 248 (25. okt.), str. 24
U. Smasek: Za nekatere travma, zame pa užitek : Janez Hočevar – Rifle, dobitnik letošnjega Borštnikovega prstana, Večer 2010, št. 247 (23. okt.), str. 11
S. Pezdir: Komur občinstvo ne verjame, je izgubljen : Janez Hočevar, prejemnik Borštnikovega prstana, Delo 2010, št. 247 (23. okt.), str. 26-28 = Sobotna priloga
I. Brejc: Janez Hočevar, Dnevnik 2010, št. 247 (23. okt.) = Dnevnikov objektiv, str. 10-13
Osebnosti od A do L, Ljubljana 2008, str. 351
S. Merljak: Goslač je vsak, ki iz gosli izvabi melodijo, ne da bi si pri tem zlomil vrat : Janez Hočevar Rifle v Goslaču na strehi, Delo 2007, št. 253 (3. nov.), str. 28-29 = Sobotna priloga.
J. Vogrinc: Super Rifle, Mladina 1998, št. 8 (26. feb.), str. 43
K. Turnšek: Janez Hočevar – Rifle, Moški svet 1994, Št. 11/12 (15.XII.), str. 4-5
S. Furlan: Janez Hočevar – Rifle, Stop 1993, št. 52 (31.XII.-6.I.), str.14-15 Portreti

Avtor/-ica gesla: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Datum prvega vnosa: 29. 3. 2011 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Miran Lola Božič. Janez HOČEVAR (RIFLE). (1940-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 8. 3. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/janez-hocevar-rifle/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 17. 12. 2011

Hilda KRUŠIČ

1. januar 1910–1. januar 1937
Bila je učiteljica v Šmartnem pri Litiji.
Datum vnosa: 7. 7. 2020

Josip BALIČ

14. marec 1854–2. marec 1933
Strastni ljubiteljski zgodovinar, ki je raziskoval Goriško preteklost.
Datum vnosa: 6. 5. 2013

Jožko JAKONČIČ

19. marec 1903–5. april 1954
Rodil se je očetu Antonu in materi Amaliji (roj. Kastelic), imel je starejšega brata Franca. Najprej je obiskoval deško vadnico v Gorici (1909-1913...