Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

JALEN, Janez

JALEN Janez
Foto: Arhiv knjižnice

Foto galerija

Rojen:
26. maj 1891, Rodine (pri Žirovnici)
Umrl:
12. april 1966, Ljubno
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Bil je najmlajši od desetih otrok. Leta 1898 je začel obiskovati dvorazrednico na Breznici. Brezniški župnik Tomaž Potočnik mu je bil zelo naklonjen. Omogočil mu je šolanje v Marijanišču v Ljubljani. Leta 1902 je končal petrazrednico, istega leta mu je umrl oče. Župnik T. Potočnik je Jalna na svoje stroške poslal v gimnazijo v Ljubljano, ki pa je Jalen ni končal. V šolskem letu 1902-03 se je Jalen vpisal na gimnazijo v Kranju. Med sošolci se je uveljavil kot dober pripovedovalec zgodb. Njegovi razredniki so bili: A. Žigon, J. Gnidovec in I. Grafenauer. Prvo leto je končal z odličnim uspehom. Nato je zaprosil za J. Gollmayerjevo štipendijo, ki jo je tudi dobil. Maturiral je leta 1911. Bogoslovje je študiral v Ljubljani. Šolanje je končal leta 1915. Nato je bil duhovnik v različnih krajih na Slovenskem, najprej v Srednji vasi v Bohinju, med prvo vojno je bil vojaški kurat v taborišču Lebring pri Gradcu, po vojni pa je služboval v več krajih po Sloveniji (Črnomelj, Stara Loka, Trnovo, Notranje Gorice, Ljubljana), leta 1933 se je upokojil, po koncu druge vojne pa spet aktiviral v duhovniški službi, najprej je bil duhovnik v Grahovem, nazadnje pa je leta 1959 prevzel župnijo Ljubno na Gorenjskem, kjer je tudi umrl. Pokopan je na domačem pokopališču na Rodinah.

Pisal je črtice, novele, povesti in drame. Stilno in idejno je bil Finžgarjev naslednik. Njegov prvi ohranjen zapis je seminarska naloga iz leta 1913 z naslovom Mitični Kristus. Njegovo najpomembnejše delo je zgodovinski roman v treh delih Bobri, ki je doživel vrsto izdaj in je postal klasična mladinska literatura. V povestih Ovčar Marko, Cvetkova Cilka,Trop brez zvoncev, je pretežno obravnaval kmečko življenje, kot tudi v trilogiji ljudskih iger Dom, Srenja in Bratje. Z nekaterimi novelami iz zbirke Previsi iz leta 1940 je posegel tudi na socialno področje. Jalen je napisal scenarij za prvi slovenski igrani film Triglavske strmine, ki ga je režiral Metod Badjura.

Dom, 1923
Srenja, 1924
Ovčar Marko, 1929
Bratje, 1931
Cvetkova Cilka, 1938
Trop brez zvoncev, 1941
Bobri, 1942-43

F.Pibernik: Janez Jalen, življenjska in pisateljska pot, Celje 2003.
J.Sinobad:Dežela, kulturnozgodovinski oris Radovljiške ravnine, Ljubljana 1998, str. 172
J. Mušič: Veliki album slovenskih pisateljev, Ljubljana 2004
Osebnosti, od A do L, Ljubljana 2008
Enciklopedija Slovenije, 4. zvezek, Ljubljana 1990
J. Šifrer: Ob stoletnici rojstva Janeza Jalna, Mohorjev koledar 1991, str. 144-146. Portret

Avtor/-ica gesla: Lucijan Adam, Mestna knjižnica Kranj
Datum prvega vnosa: 5. 4. 2011 | Zadnja sprememba: 26. 5. 2021
Prijavi napako