Mirko JAKŠE

Doma je bil iz znane Perove gostilne na današnji Rozmanovi ulici v Novem mestu. Njegov oče je bil gostilničar Franc Jakše, lastnik gostilne Pri slonu. Po očetovi zgodnji smrti se je mama Frančiška, roj. Konšek, iz znane gostilne na Trojanah, poročila s Francem Perom, ki je obrt nadaljeval.

V letih od 1928 do 1936 je Mirko Jakše obiskoval gimnazijo v Novem mestu. Po maturi se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani, a je njegov študij prekinila druga svetovna vojna. Med italijansko okupacijo ni mogel opravljati izpitov, ker se ni hotel vpisati v fašistično organizacijo. Leta 1943 se je aktivno vključil v narodnoosvobodilno vojno, študij pa zaključil šele po osvoboditvi.

Po vojni je zavzemal vidne položaje v gospodarstvu in politiki. Bil je pomočnik generalnega direktorja Zavoda za nabavo sanitetnega materiala, komercialni direktor podjetja Slovenijavino in kontrolor v komisiji državne kontrole Federativne ljudske republike Jugoslavije v Beogradu. Nato je skoraj dvajset let deloval v diplomatski službi. Nekaj časa je bil svetnik za ekonomske zadeve ambasad v Bruslju, Adis Abebi (1954–1958) in v Parizu. Med letoma 1969 in 1973 je bil veleposlanik v Jordaniji in Siriji. V tem času je obiskal ruševine starega Babilona in dve klinopisni glineni tablici, ki ju je prejel ob obisku, podaril Študijski knjižnici Mirana Jarca v rodnem mestu. Leta 1974 je zapustil diplomacijo in se zaposlil v Krki, tovarni zdravil, v Novem mestu. Bil je pomočnik glavnega direktorja Krke za zunanjo trgovino. Prevzel je odnose s tujino in bil kot bivši diplomat zelo uspešen pri iskanju novih poslovnih povezav. Hkrati je bil tudi podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, zadolžen za zunanjo trgovino.

Za svoje delo je prejel več visokih odlikovanj in priznanj.