Jakob SKET

Dveletno osnovno šolo je obiskoval na Sladki Gori in jo zaključil v Celju, klasično gimnazijo pa je obiskoval v Mariboru. Leta 1873 je maturiral z odličnim uspehom in se vpisal na graško univerzo, kjer je študiral klasično filologijo, slovenščino in nemščino. Istega leta je poleg študija opravil tudi enoletno služenje vojaškega roka pri 47. pešpolku v Gradcu. Leta 1876 je bil med ustanovitelji akademskega društva Triglav v Gradcu. Študij je zaključil leta 1878 in se zaposlil kot suplent na celovški gimnaziji, leto kasneje pa je opravil profesorski izpit iz slovenščine in klasičnih jezikov. Ker je bila njegova velika želja postati univerzitetni profesor, je tudi doktoriral. Vendar pa so bile vse njegove prošnje za mesto na dunajski univerzi zavrnjene. Ostal je na gimnaziji v Celovcu, kjer je poučeval vse do upokojitve, leta 1908.  

Poleg poučevanja na gimnaziji je pripravljal jezikovne učbenike in priročnike za vse razrede srednjih šol. Od leta 1889 do 1911 je predelal Janežičevo Slovensko slovnico in sestavil dve slovenski vadnici za  Nemce  ter slovensko-nemški in nemško-slovenski slovarček. Na celovški gimnaziji je uvedel slovenščino kot maturitetni predmet. Leta 1881 je postal urednik časopisa Kres, v katerem je pod psevdonimom dr. Sojan izdal tudi svoje prvo delo, avtobiografski roman Milko Vogrin, in noveli Žrtva ljubosumnosti in Slika in srce. Priljubljen slovenski leposloven in znanstven list Kres je leta 1880 zasenčil Ljubljanski zvon. Kljub Sketovim prizadevanjem za njegov obstoj, je Kres leta 1886 prenehal izhajati. Leta 1889 je Sket postal urednik celovške Mohorjeve družbe, leta 1911 pa tudi njen ravnatelj.

Sketovo osrednje leposlovno delo je povest iz turških časov Miklova Zala. Nastala je po pripovedki o pogumni koroški deklici, ki so jo ugrabili Turki in jo imeli za sužnjo. Povest so dramatizirali in večkrat igrali na ljudskih odrih, saj je Jakob Sket lik pogumne deklice uporabil kot prispodobo slovenskega naroda, ki je kljub številnim preizkušnjam preživel zaradi svoje žilavosti in vztrajnosti. Postala je ena izmed najbolj priljubljenih slovenskih ljudskih iger.